Pred kratkim se je v Novem mestu kon\u010dal \u0161e zadnji javni posvet na temo Sobivanje ljudi in divjadi. Od 18. januarja se je tako zvrstilo 14 javnih posvetov za 15 lovsko upravljavskih obmo\u010dij. Vseh posvetov se je udele\u017eilo 550 udele\u017eencev oziroma v povpre\u010dju dobrih 39 udele\u017eencev na posvet. Zaklju\u010dke bo ministrstvo uporabilo kot izhodi\u0161\u010de za izbolj\u0161anje upravljanja z divjadjo.<\/p>\n
Udele\u017eenci so se strinjali, da je pomembno znanje o pravicah in dol\u017enostih posameznih dele\u017enikov, o mo\u017enostih in na\u010dinih za prepre\u010devanja po\u0161kodb in o postopkih in na\u010dinih za uveljavljanje \u0161kod. To je kompleksen in dolgotrajen proces, ki ga morajo skrbno voditi vse stanovske organizacije dele\u017enikov. Glavno vlogo povezovalcev morata nositi okoljsko in kmetijsko ministrstvo.<\/p>\n
Na posvetih so pozvali, da bi bil \u017ee letos izdelan akcijski na\u010drt osve\u0161\u010danja na to temo. Pri izobra\u017eevanju so izpostavili izobra\u017eevanje vseh, ki na\u010drtujejo gospodarjenje z gozdovi in divjadjo ter tudi izobra\u017eevanje ocenjevalcev \u0161kod. Pokazala se je velika potreba po dobrih in verodostojnih bazah podatkov, po znanstveno raziskovalnem delu, predvsem tistem, ki ima odraz v vsakdanjem \u017eivljenju in lahko doprinese k bolj\u0161emu enovitemu, vseobsegajo\u010demu na\u010drtovanju upravljanja z divjadjo in gozdom ter posledi\u010dno na zmanj\u0161anje \u0161kod in bolj\u0161emu sobivanju ljudi in divjadi. Tu je poudarek predvsem na doma\u010dem znanju in raziskavah, ker nekriti\u010den prenos tujih izku\u0161enj in dognanj lahko v na\u0161em okolju povzro\u010di hude in dolgotrajne posledice, tako na gozdu kot na divjadi ali pa na kmetijski krajini.<\/p>\n
Z zara\u0161\u010danjem kmetijskih povr\u0161in se \u0161iri obmo\u010dje, ki je primeren prostor za prosto \u017eive\u010de \u017eivali, hkrati se tako lahko \u017eival la\u017eje pribli\u017ea obdelanim kmetijskim povr\u0161inam, kjer s svojim prehranjevanjem povzro\u010da \u0161kodo. Ne glede na \u0161tevil\u010dnost divjadi in prisotnost drugih prosto \u017eive\u010dih \u017eivalskih vrst, bodo \u0161kode, sicer v omejenem obsegu, vedno nastajale, vendar pa le-te ne smejo ogro\u017eati ekonomske varnost ljudi in trajnostnega razvoja gozda, so se strinjali udele\u017eenci.<\/p>\n
Izpostavili so iskanje ve\u010d razli\u010dnih re\u0161itev za bolj\u0161e sobivanje ljudi in prosto \u017eive\u010dih \u017eivalskih vrst, za sodelovanje lastnikov gozdov in kmetijskih povr\u0161in ter lovcev.<\/p>\n
Pri lovstvu je bila na vseh posvetih izpostavljena pomembnost korektne in pravo\u010dasne komunikacije med upravljavci lovi\u0161\u010d in o\u0161kodovanci. Povsod tam, kjer je komunikacija na primerni ravni, so o\u0161kodovanci in upravljavci lovi\u0161\u010d zadovoljni, zato je upravljanje z divjadjo na njihovem obmo\u010dju uspe\u0161nej\u0161e.<\/p>\n
V skladu z zakonodajo mora o\u0161kodovanec \u0161kodo po divjadi pisno prijaviti v treh dneh, ko jo je opazil. Kmetijsko ministrstvo bo v sklopu priprave uredbe za opredelitev vrst \u0161kod od divjadi in na divjadi preu\u010dilo mo\u017enosti za izbolj\u0161anje in poenostavitev prijavljanja \u0161kod od divjadi. V okviru zakonskim mo\u017enosti bodo iskali re\u0161itve, da se \u0161kodo lahko prijavi in \u0161kodni dogodek potrdi s strani poobla\u0161\u010dene osebe, samo vrednotenje pa izvede kasneje na osnovi verodostojnih fotografij.<\/p>\n
Veliko \u0161kode povzro\u010da prenamno\u017eenost jelenjadi. Na dr\u017eavni bodo izdelali dolgoro\u010dno strategijo, s katero bodo dolo\u010dili obmo\u010dja, kjer je prisotnost jelenjadi dopustna in obmo\u010dja, kjer prisotnost ni dopustna. Na slednjih bi se lahko izvajal odstrel tako, da bi bila na teh obmo\u010djih jelenjad le kot prehodna divjad in ne stalno prisotna divjad.<\/p>\n
V prakti\u010dno vseh lovsko upravljalskih obmo\u010djih so izpostavili poru\u0161eno ravnote\u017eje razvojnih faz v gozdu. Dele\u017ei debeljakov v gozdovih se z leti prekomerno pove\u010dujejo, medtem ko se zmanj\u0161ujejo dele\u017ei sestojev v obnovi in mladovje. Zato se zmanj\u0161uje naravna prehranska zmo\u017enost gozdov in posledi\u010dno ima ponekod jelenjad ve\u010dji vpliv na pomlajevanje sestojev, saj se gozdovi ne pomlajujejo v zadostni meri.<\/p>\n
Dele\u017e pomlajenih gozdov je padel z osem do devet odstotkov na v nekaterih obmo\u010djih vsega dva do tri odstotke, kar ni le negativno za prehransko zmo\u017enost gozdov, je tudi gro\u017enja trajnostnemu gospodarjenju z gozdom, ki s staranjem v ve\u010dini primerov izgublja na kakovosti gozdno lesnih sortimentov, gozdovi so ob\u010dutljivej\u0161i za naravne ujme in bolezni ter \u0161kodljivce gozdnega drevja, so \u0161e opozorili udele\u017eenci posvetov.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Klju\u010dnega pomena za sobivanje ljudi in divjadi je osve\u0161\u010danje in informiranje vseh dele\u017enikov o pomenu in vlogi divjadi v gozdnem ekosistemu, ka\u017ee poro\u010dilo, ki ga je kmetijsko ministrstvo pripravilo po vseh 14 javnih posvetih po Sloveniji. Pomembno je tudi izobra\u017eevanje o postopkih odvzema divjadi ter korektna komunikacija med lovci in o\u0161kodovanci.<\/p>\n","protected":false},"author":7,"featured_media":220640,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[1674,2171,1595],"source":[4511],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n