“S pogrebom prve skupine \u017ertev izpolnjujemo \u017eenevsko konvencijo in s tem notranji slovenski dialog postaja tak, da mrtve pokopljemo, potem pa se pogovarjamo naprej,” je v\u010deraj ob 8. obletnici vstopa raziskovalcev v prikrito vojno grobi\u0161\u010de v rovu svete Barbare rudnika v Hudi Jami povedal dr. Jo\u017ee De\u017eman, predsednik vladne komisije za re\u0161evanje vpra\u0161anj prikritih grobi\u0161\u010d. V Hudi Jami, ki bo po zaklju\u010dku del ostala za\u0161\u010diteno spomeni\u0161ko obmo\u010dje. “Delo je do zdaj v dveh tretjinah kon\u010dano, dokon\u010dano pa bi lahko bilo do konca leta,” je pojasnila Dragica Bac, generalna direktorica Direktorata za invalide, vojne veterane in \u017ertve vojnega nasilja na ministrstvu za delo. Za sanacijo rudni\u0161kega ja\u0161ka v letih 2012 in 2015 je bilo namenjeno 260 tiso\u010d evrov, za sam izkop posmrtnih ostankov \u017ertev pa \u0161e okoli milijon evrov. V celoten projekt bo po besedah Ba\u010deve vlo\u017eeno okoli dva milijona evrov. Na ministrstvu ra\u010dunajo, da bi dela v Hudi Jami dokon\u010dali konec leta in \u017ertve pokopali na pokopali\u0161\u010du na Dobravi. Koliko je \u0161e \u017ertev v jami, ne \u017eelijo \u0161pekulirati. “Verjamemo, da \u0161tevilka med 3000 in 5000 ni pravilna, je pa seveda za vsako \u017ertev, ki jo najdemo, tragedija,” je dejala Ba\u010deva, ki ocenjuje, da so zdaj nekje na dveh tretjinah dela. Dr. Petra Leben Seljak, ki ji je bila zaupana antropolo\u0161ka analiza posmrtnih ostankov, je povedala, da je po njenih izku\u0161njah \u0161tevilo \u017ertev vedno manj\u0161e od lai\u010dnih ocen, ki so podane pred za\u010detkom izkopavanj. Doslej so v ja\u0161ku odkrili skupaj 1420 \u017ertev, 778 \u017ertev pa je bilo iz kostnice v Hudi Jami oktobra lani \u017ee prenesenih in pokopanih na pokopali\u0161\u010du Dobrava. “Dolgo \u010dasa je trajalo, da smo na\u0161li skupen odgovor, kako najbolj dostojno pokopati \u017ertve, in da smo pri\u0161li do ugotovitve, da je bil najbolj primeren prostor na obmo\u010dju spominskega parka Dobrava pri Mariboru v neposredni bli\u017eini kostnice in spomenika \u017ertvam povojnih pobojev,” je povedala Ba\u010deva. De\u017eman jo je dopolnil, da spominskega parka ni bilo mogo\u010de urediti ne v bli\u017eini rova ne na Teharju, ki<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
“S pogrebom prve skupine \u017ertev izpolnjujemo \u017eenevsko konvencijo in s tem notranji slovenski dialog postaja tak, da mrtve pokopljemo, potem pa se pogovarjamo naprej,” je v\u010deraj ob 8. obletnici vstopa raziskovalcev v prikrito vojno grobi\u0161\u010de v rovu svete Barbare rudnika v Hudi Jami povedal dr. Jo\u017ee De\u017eman, predsednik vladne komisije za re\u0161evanje vpra\u0161anj prikritih grobi\u0161\u010d. V Hudi Jami, ki bo po zaklju\u010dku del ostala za\u0161\u010diteno spomeni\u0161ko obmo\u010dje. “Delo je do zdaj v dveh tretjinah kon\u010dano, dokon\u010dano pa bi lahko bilo do konca leta,” je pojasnila Dragica Bac, generalna direktorica Direktorata za invalide, vojne veterane in \u017ertve vojnega nasilja na ministrstvu za delo. Za sanacijo rudni\u0161kega ja\u0161ka v letih 2012 in 2015 je bilo namenjeno 260 tiso\u010d evrov, za sam izkop posmrtnih ostankov \u017ertev pa \u0161e okoli milijon evrov. V celoten projekt bo po besedah Ba\u010deve vlo\u017eeno okoli dva milijona evrov. Na ministrstvu ra\u010dunajo, da bi dela v Hudi Jami dokon\u010dali konec leta in \u017ertve pokopali na pokopali\u0161\u010du na Dobravi. Koliko je \u0161e \u017ertev v jami, ne \u017eelijo \u0161pekulirati. “Verjamemo, da \u0161tevilka med 3000 in 5000 ni pravilna, je pa seveda za vsako \u017ertev, ki jo najdemo, tragedija,” je dejala Ba\u010deva, ki ocenjuje, da so zdaj nekje na dveh tretjinah dela. Dr. Petra Leben Seljak, ki ji je bila zaupana antropolo\u0161ka analiza posmrtnih ostankov, je povedala, da je po njenih izku\u0161njah \u0161tevilo \u017ertev vedno manj\u0161e od lai\u010dnih ocen, ki so podane pred za\u010detkom izkopavanj. Doslej so v ja\u0161ku odkrili skupaj 1420 \u017ertev, 778 \u017ertev pa je bilo iz kostnice v Hudi Jami oktobra lani \u017ee prenesenih in pokopanih na pokopali\u0161\u010du Dobrava. “Dolgo \u010dasa je trajalo, da smo na\u0161li skupen odgovor, kako najbolj dostojno pokopati \u017ertve, in da smo pri\u0161li do ugotovitve, da je bil najbolj primeren prostor na obmo\u010dju spominskega parka Dobrava pri Mariboru v neposredni bli\u017eini kostnice in spomenika \u017ertvam povojnih pobojev,” je povedala Ba\u010deva. De\u017eman jo je dopolnil, da spominskega parka ni bilo mogo\u010de urediti ne v bli\u017eini rova ne na Teharju, ki<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[],"source":[1711],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n