Januarja in februarja lani je iz Tur\u010dije v Gr\u010dijo pri\u0161lo malo manj kot 124.500 migrantov in beguncev, predvsem iz Sirije, in se podalo na pot proti zahodu Evrope. Leto dni kasneje je januarja in februarja gr\u0161ke otoke iz Tur\u010dije doseglo dobrih 2000 migrantov in beguncev.<\/p>\n
Zmanj\u0161anje \u0161tevila prihodov migrantov iz Tur\u010dije v Gr\u010dijo gre pripisati tudi dogovoru med EU in Tur\u010dijo o re\u0161evanju migrantske krize, ki je predvidel vrnitev vseh beguncev, ki jim v Gr\u010diji ne priznajo pravice do azila, v Tur\u010dijo. Doslej so na podlagi tega vrnili dobrih 900 ljudi, navaja nem\u0161ka tiskovna agencija dpa.<\/p>\n
Tisti, ki so obti\u010dali v Gr\u010diji, tako na otokih kot na celini, pa \u0161e vedno posku\u0161ajo najti na\u010din, da bi pri\u0161li do zahodne Evrope, kar koristi predvsem tihotapcem ljudi.<\/p>\n
Ti obljubljajo, da bodo begunce in migrante do cilja prepeljali po skritih poteh; z avtomobili in mini avtobusi jih pripeljejo v pristani\u0161ko mesto Solun, od koder vodita dve poti. Prva prek makedonske meje prek mejnih prehodov Niki-Med\u017eitlija in Doirani\/Dojran, ki ju ne varuje ograja. Druga je stara begunska pot do Italije. Iz pristani\u0161kih mest Patras in Igumenica na zahodu Gr\u010dije dnevno vozijo begunce v italijanska pristani\u0161ka mesta Brindisi, Bari, Ancona, Benetke in Trst.<\/p>\n
Migranti, ki so obti\u010dali na gr\u0161kih otokih, so v nezavidljivem polo\u017eaju. Zaradi pomanjkanja osebja se postopki za azil vle\u010dejo v nedogled, prav tako ne napreduje izvajanje dogovora dr\u017eav EU o prerazporeditvi in preselitvi migrantov in beguncev znotraj unije. Posledice se ka\u017eejo v sporih, pretepih in izgredih v \u017eari\u0161\u010dnih to\u010dkah na otokih. \u0160tevilni migranti so na gr\u0161kih otokih preprosto izginili neznano kam. Na otokih so pogosti tudi spori med migranti in lokalnim prebivalstvom.<\/p>\n
Na meji med Gr\u010dijo in Makedonijo stoji najkraj\u0161a, 25 kilometrov dolga ograja na meji. Zgradili so jo v za\u010detku marca lani ob pomo\u010di \u0161tevilnih dr\u017eav EU ter proti volji Evropske komisije in Nem\u010dije. Pribli\u017eno 100 policistov iz ve\u010d dr\u017eav EU s pomo\u010djo brezpilotnikov, psov in pripomo\u010dkov za gledanje v temi nadzoruje to obmo\u010dje.<\/p>\n
Prva je sicer ovire na meji za\u010dela postavljati Mad\u017earska, in sicer najprej 170 kilometrov dolgo ograjo na meji s Srbijo, nato \u0161e 100 kilometrov dolgo ograjo na meji s Hrva\u0161ko. Vzoru Mad\u017earske je sledila Bolgarija, ki je postavila ograjo na ve\u010d kot 200 kilometrov dolgi meji s Tur\u010dijo.<\/p>\n
Za\u010dasno ograjo na meji s Hrva\u0161ko je postavila Slovenija, Avstrija pa ponekod na meji s Slovenijo. Mad\u017earska je prej\u0161nji mesec za\u010dela gradbena dela, s katerimi namerava utrditi svoje ograje na meji.<\/p>\n
Kljub vsemu se nekaterim beguncem in migrantom s pomo\u010djo tihotapcev ljudi \u0161e vedno uspe prebiti v zahodno Evropo, a gre za posamezne primere ali manj\u0161e skupine nekaj deset ljudi. Obi\u010dajno pa jih izsledijo in jih vedno znova vra\u010dajo v smer, od koder so pri\u0161li.<\/p>\n
\u010ceprav kolon beguncev \u017ee leto dni ni ve\u010d videti, posamezne \u010dlanice schengenskega obmo\u010dja \u0161e vedno izvajajo nadzor na notranjih mejah obmo\u010dja. EU je februarja znova potrdila trimese\u010dno podalj\u0161anje nadzora na nekaterih mejah, tudi na meji med Avstrijo in Slovenijo. Avstrija, Nem\u010dija, Danska, \u0160vedska in Norve\u0161ka, ki izvajajo nadzor, morajo sicer zagotoviti, da je ta le izhod v skrajni sili, ukrep pa velja do 12. maja.<\/p>\n
\u0160tevilni menijo, da gre za nepotreben in celo \u0161kodljiv ukrep. Slovenija se je tako pri Evropski komisiji prito\u017eila nad Avstrijo, \u010de\u0161 da mejni nadzor povzro\u010da veliko gospodarsko \u0161kodo.<\/p>\n
Balkanska pot je \u017ee leto dni zaprta, a to ne pomeni, da je problem beguncev in migrantov izginil. \u0160tevilni opozarjajo, da ga bo mo\u010d dolgoro\u010dno re\u0161iti samo z mirom na Bli\u017enjem vzhodu, ki pa je, kot se zdi danes, oddaljen svetlobna leta.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Pred letom dni, 9. marca 2016, se je zaprla balkanska begunska pot, preko katere je ve\u010d kot milijon migrantov doseglo zahodno Evropo, najve\u010d Nem\u010dijo. Danes pribli\u017eno 525 kilometrov ograj ob mejah prepre\u010duje, da bi se begunci ponovno podali na to pot, zaradi \u010desar je samo v Gr\u010diji obti\u010dalo ve\u010d kot 60.000, v Srbiji pa 8000 ljudi.<\/p>\n","protected":false},"author":8,"featured_media":132784,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[7887,4548,4525],"source":[4511],"supertag":[6103],"acf":[],"yoast_head":"\n