Merklova je Evropsko unijo pozvala k nadaljnji odprtosti do sveta. “\u010cetudi vidimo, da se v delih sveta \u0161irijo nacionalisti\u010dni in protekcionisti\u010dni ukrepi, se Evropa ne sme nikoli zapreti vase, izolirati in umikati,” je dejala, ne da bi poimensko omenila ZDA. Svojo odprtost mora Evropa po njenih besedah ohraniti tudi in predvsem v trgovinski politiki.<\/p>\n
Spri\u010do sprememb v ameri\u0161ki zunanji politiki se je zavzela za to, da ve\u010d odgovornosti v varnostni politiki prevzame EU. “Kot EU moramo biti sposobni samostojnega kriznega upravljanja v svoji soseski”, ne kot konkurenca, temve\u010d kot dopolnilo zvezi Natu, je poudarila v nagovoru nem\u0161kemu parlamentu, poro\u010da nem\u0161ka tiskovna agencija dpa.<\/p>\n
Glede prihodnosti EU je branila svojo idejo o Evropi ve\u010d hitrosti. “Naloge pred nami so prevelike, da bi v Evropi vedno lahko delovali le z najmanj\u0161im skupnim imenovalcem,” je dejala. Pomembno pri tem pa se ji zdi, da se ohrani odprtost za vse dr\u017eave \u010dlanice in se nikogar ne izklju\u010duje. “Evropa ve\u010d hitrosti vabi in ne izklju\u010duje,” je \u0161e poudarila.<\/p>\n
Dotaknila se je tudi danes predvidenega podalj\u0161anja mandata predsedniku Evropskega sveta Donaldu Tusku, ki u\u017eiva podporo v vseh \u010dlanicah razen v svoji domovini. “Njegovo ponovno izvolitev vidim kot znak stabilnosti za vso Evropo in veselim se nadaljnjega sodelovanja z njim,” je dejala po poro\u010danju francoske tiskovne agencije AFP.<\/p>\n
Popoldne se bo Merklova v Bruslju s svojimi evropskimi kolegi sestala na vrhu, na katerem bo v ospredju tudi gospodarski polo\u017eaj v Evropi. Med ostalimi temami pa so \u0161e varnostna in obrambna politika, polo\u017eaj na Zahodnem Balkanu in begunska kriza.<\/p>\n
Na podro\u010dju slednje po njenem mnenju \u0161e ni vse narejeno. Nezadovoljiv je polo\u017eaj beguncev na gr\u0161kih otokih, skrbijo jo vedno novi smrtni primeri v Sredozemskem morju, zaradi \u010desar bi moral biti po njenem mnenju prednostna naloga boj proti tihotapcem. Skupaj z za\u0161\u010dito zunanjih meja EU in bojem proti vzrokom za beg bi to re\u0161evalo konkretna \u017eivljenja, je dejala.<\/p>\n
Glede napetih odnosov s Tur\u010dijo je menila, da Nem\u010dija ne sme dovoliti Tur\u010diji, da bi se \u0161e bolj oddaljila. “Ne glede na to, kako te\u017eko je vse trenutno, kako nesprejemljive so nekatere stvari, ne more biti v na\u0161em varnostnem in geopoliti\u010dnem interesu, da bi se Tur\u010dija, ki je konec koncev partnerica v Natu, \u0161e bolj oddaljila od nas,” je dejala. Je pa pozvala v Nem\u010diji \u017eive\u010de Turke, naj v dr\u017eavo ne vna\u0161ajo tur\u0161kih notranjepoliti\u010dnih konfliktov.<\/p>\n
Tur\u0161ka vlada je namre\u010d okrepila svojo kampanjo za podporo referendumu o spremembi ustave, s katero nameravajo v dr\u017eavi uvesti predsedni\u0161ki sistem. A ve\u010d v Nem\u010diji predvidenih zborovanj v Nem\u010diji so morali odpovedati, kar si je v Tur\u010diji prislu\u017eilo celo primerjave z nacizmom.<\/p>\n
Te so po besedah Merklove “tako deplasirane”, da si niti ne zaslu\u017eijo komentarja, niso pa v nobenem primeru dopustne. Sama reforma tur\u0161ke ustave pa se ji zdi “ve\u010d kot problemati\u010dna”, \u0161e pi\u0161e dpa.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Nem\u0161ka kanclerka Angela Merkel je pred dana\u0161njim vrhom EU posvarila pred tem, da bi se unija na gospodarskem podro\u010dju zapirala sama vase, kar se dogaja ponekod drugod po svetu. Kot pomemben znak stabilnosti EU vidi ponovno izvolitev Donalda Tuska na njeno \u010delo, branila je tudi svojo idejo o Evropi ve\u010d hitrosti. S Tur\u010dijo \u017eeli ohraniti tesne odnose.<\/p>\n","protected":false},"author":7,"featured_media":159115,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[1606,1910,3628],"source":[4511],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n