Mariborski mestni svetniki so kljub \u0161tevilnim pomislekom danes v drugem branju ve\u010dinsko potrdili leto\u0161nji ob\u010dinski prora\u010dun, ki je z novim zadol\u017eevanjem v vi\u0161ini 7,5 milijona evrov te\u017eek 105,7 milijona evrov. Hkrati so sprejeli tudi predlog prora\u010duna za prihodnje leto, ki je visok nekaj manj kot 102 milijona evrov. Medtem ko je bil prora\u010dun v prvem branju sredi februarja izglasovan le z enim glasom razlike in ga je takrat podprlo le 15 mestnih svetnikov, je bil po vnesenih popravkih v dana\u0161njem drugem branju dele\u017een ve\u010d podpore. \u010ceprav predvideva za dva milijona evrov ve\u010d zadol\u017eevanja, je zanj glasovalo 22 mestnih svetnikov, sedem je glasovalo proti, ostali so se glasovanja vzdr\u017eali. V razpravi so mestni svetniki izpostavljali predvsem dvome v mo\u017enost uresni\u010ditve na\u010drtovanih prihodkov. “Bojim se, da smo umetno precej napihnili prihodkovno stran in nato veliko stvari, ki smo jih zdaj veseli, ne bo realiziranih,” je dejal predstavnik druge najmo\u010dnej\u0161e sile v mestnem svetu – SMC Damir Orehovec. Mestna ob\u010dina Maribor zdaj za letos na\u010drtuje 105,7 milijona evrov prihodkov, kar je skoraj \u0161tiri milijone ve\u010d kot v prvem branju predloga prora\u010duna. Nekaj manj kot \u0161tiri milijone evrov bodo porabili za odpla\u010dilo dolga in tako ostane 102 milijona evrov odhodkov, pri katerih so od prvega branja prav tako manj\u0161i popravki. Po besedah \u017eupana Andreja Fi\u0161travca so zavrnili le 10 odstotkov pomislekov svetni\u0161kih skupin in odborov mestnega sveta, kar se mu zdi zelo dober rezultat in “ka\u017ee na kvaliteto dela v mestnem svetu”. “Vsi se zavedamo te\u017eke situacije, v kateri je mesto glede na vire financiranja,” je dejal. Delno pove\u010danje manevrskega prostora je po njegovih besedah mo\u017eno predvsem zaradi nekoliko vi\u0161jih povpre\u010dnine ter dobi\u010dkov javnih podjetij in zavodov kakor tudi mo\u017enosti reprogramiranja dolga. Svetni\u0161ke skupine so bile \u0161e vedno kriti\u010dne do na\u010drtovane odprodaje ob\u010dinskega premo\u017eenja in nadaljnjega ve\u010danja stro\u0161kov delovanja mestne uprave, v kateri naj bi se \u0161tevilo zaposlenih l<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Mariborski mestni svetniki so kljub \u0161tevilnim pomislekom danes v drugem branju ve\u010dinsko potrdili leto\u0161nji ob\u010dinski prora\u010dun, ki je z novim zadol\u017eevanjem v vi\u0161ini 7,5 milijona evrov te\u017eek 105,7 milijona evrov. Hkrati so sprejeli tudi predlog prora\u010duna za prihodnje leto, ki je visok nekaj manj kot 102 milijona evrov. Medtem ko je bil prora\u010dun v prvem branju sredi februarja izglasovan le z enim glasom razlike in ga je takrat podprlo le 15 mestnih svetnikov, je bil po vnesenih popravkih v dana\u0161njem drugem branju dele\u017een ve\u010d podpore. \u010ceprav predvideva za dva milijona evrov ve\u010d zadol\u017eevanja, je zanj glasovalo 22 mestnih svetnikov, sedem je glasovalo proti, ostali so se glasovanja vzdr\u017eali. V razpravi so mestni svetniki izpostavljali predvsem dvome v mo\u017enost uresni\u010ditve na\u010drtovanih prihodkov. “Bojim se, da smo umetno precej napihnili prihodkovno stran in nato veliko stvari, ki smo jih zdaj veseli, ne bo realiziranih,” je dejal predstavnik druge najmo\u010dnej\u0161e sile v mestnem svetu – SMC Damir Orehovec. Mestna ob\u010dina Maribor zdaj za letos na\u010drtuje 105,7 milijona evrov prihodkov, kar je skoraj \u0161tiri milijone ve\u010d kot v prvem branju predloga prora\u010duna. Nekaj manj kot \u0161tiri milijone evrov bodo porabili za odpla\u010dilo dolga in tako ostane 102 milijona evrov odhodkov, pri katerih so od prvega branja prav tako manj\u0161i popravki. Po besedah \u017eupana Andreja Fi\u0161travca so zavrnili le 10 odstotkov pomislekov svetni\u0161kih skupin in odborov mestnega sveta, kar se mu zdi zelo dober rezultat in “ka\u017ee na kvaliteto dela v mestnem svetu”. “Vsi se zavedamo te\u017eke situacije, v kateri je mesto glede na vire financiranja,” je dejal. Delno pove\u010danje manevrskega prostora je po njegovih besedah mo\u017eno predvsem zaradi nekoliko vi\u0161jih povpre\u010dnine ter dobi\u010dkov javnih podjetij in zavodov kakor tudi mo\u017enosti reprogramiranja dolga. Svetni\u0161ke skupine so bile \u0161e vedno kriti\u010dne do na\u010drtovane odprodaje ob\u010dinskega premo\u017eenja in nadaljnjega ve\u010danja stro\u0161kov delovanja mestne uprave, v kateri naj bi se \u0161tevilo zaposlenih l<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[],"source":[1711],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n