Ta hip ni lahko oceniti, kako napete so gospodarsko politi\u010dne razmere. A kadar sedem sindikalnih central napove, da bo zahtevalo izena\u010ditev najni\u017eje osnovne pla\u010de z minimalno pla\u010do, \u017ee kak dan pozneje pa devet delodajalskih organizacij tako reko\u010d umik zakona, ki simbolizira bodo\u010do zdravstveno reformo, se ocena ponuja sama. In je – za prebivalstvo, ne pa tudi za vlado – dokaj preprosta. Zahteve dveh vladnih najve\u010djih socialnih partnerjev se lotevajo na\u0161ega standarda. Da ne re\u010demo kar blaginje. \u010ce v kolektivni pogodbi pi\u0161e, da je najni\u017eja pla\u010dna postavka v firmi ni\u017eja kot 400 evrov, bodo najmanj pla\u010dani zaradi zakona sicer dobili \u0161e enkrat vi\u0161jo bruto minimalno pla\u010do, drugi v pla\u010dni lestvici pa bodo vedeli, da taka nizka osnova vsem, do doktorja znanosti, prina\u0161a ni\u017eje pla\u010de. To vedo sindikati, vlada in delodajalci, ki so posko\u010dili, ker bi z izena\u010ditvijo ponorele vse pla\u010de. Pri zdravju je druga\u010de in vendar \u010disto enako. Zdravja si z denarjem ne moremo kupiti, tudi \u010de bi denar imeli. A tako pla\u010da kot kakovosten in vsem dostopen zdravstveni sistem predstavljata temelj osnovnega standarda prebivalstva. S tem pa tudi ob\u010dutka, ali nam spet jemljejo – ali pa nam bodo reforme kon\u010dno prinesle tisto, kar po definiciji so, sprememba na bolje. Ne bomo razpredali, kaj pomenita zdravje in primerna pla\u010da za delovno sposobnost prebivalstva. In za pripravljenost delavca, da stori ve\u010d, kot zgolj oddela osem ur. A ko za\u010dnejo \u0161vrkati vlado direktorji, ki (upamo) znajo obra\u010dati denar, ker pred njimi skriva izra\u010dune za finan\u010dni del zdravstvene reforme, je vrag odnesel \u0161alo. Ni\u010d ve\u010d ni pomembna reforma zdravstva niti socialne kapice, bolj enakomerne dav\u0161\u010dine, odprava korupcije in \u010dakalnih vrst. V hipu je zdravje prebivalstva tam nekje v kotu. Tu in zdaj ostaneta le ugibanje, kdo je mo\u010dnej\u0161i in kako lahko drugemu sfi\u017ei predvolilne na\u010drte zaradi denarja. Pa \u010detudi so \u0161e tako odmaknjeni, kot je za Cerarjevo vlado finan\u010dni del zdravstvene reforme.\u017dari\u0161\u010de<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Ta hip ni lahko oceniti, kako napete so gospodarsko politi\u010dne razmere. A kadar sedem sindikalnih central napove, da bo zahtevalo izena\u010ditev najni\u017eje osnovne pla\u010de z minimalno pla\u010do, \u017ee kak dan pozneje pa devet delodajalskih organizacij tako reko\u010d umik zakona, ki simbolizira bodo\u010do zdravstveno reformo, se ocena ponuja sama. In je – za prebivalstvo, ne pa tudi za vlado – dokaj preprosta. Zahteve dveh vladnih najve\u010djih socialnih partnerjev se lotevajo na\u0161ega standarda. Da ne re\u010demo kar blaginje. \u010ce v kolektivni pogodbi pi\u0161e, da je najni\u017eja pla\u010dna postavka v firmi ni\u017eja kot 400 evrov, bodo najmanj pla\u010dani zaradi zakona sicer dobili \u0161e enkrat vi\u0161jo bruto minimalno pla\u010do, drugi v pla\u010dni lestvici pa bodo vedeli, da taka nizka osnova vsem, do doktorja znanosti, prina\u0161a ni\u017eje pla\u010de. To vedo sindikati, vlada in delodajalci, ki so posko\u010dili, ker bi z izena\u010ditvijo ponorele vse pla\u010de. Pri zdravju je druga\u010de in vendar \u010disto enako. Zdravja si z denarjem ne moremo kupiti, tudi \u010de bi denar imeli. A tako pla\u010da kot kakovosten in vsem dostopen zdravstveni sistem predstavljata temelj osnovnega standarda prebivalstva. S tem pa tudi ob\u010dutka, ali nam spet jemljejo – ali pa nam bodo reforme kon\u010dno prinesle tisto, kar po definiciji so, sprememba na bolje. Ne bomo razpredali, kaj pomenita zdravje in primerna pla\u010da za delovno sposobnost prebivalstva. In za pripravljenost delavca, da stori ve\u010d, kot zgolj oddela osem ur. A ko za\u010dnejo \u0161vrkati vlado direktorji, ki (upamo) znajo obra\u010dati denar, ker pred njimi skriva izra\u010dune za finan\u010dni del zdravstvene reforme, je vrag odnesel \u0161alo. Ni\u010d ve\u010d ni pomembna reforma zdravstva niti socialne kapice, bolj enakomerne dav\u0161\u010dine, odprava korupcije in \u010dakalnih vrst. V hipu je zdravje prebivalstva tam nekje v kotu. Tu in zdaj ostaneta le ugibanje, kdo je mo\u010dnej\u0161i in kako lahko drugemu sfi\u017ei predvolilne na\u010drte zaradi denarja. Pa \u010detudi so \u0161e tako odmaknjeni, kot je za Cerarjevo vlado finan\u010dni del zdravstvene reforme.\u017dari\u0161\u010de<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[],"source":[1711],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n