Pridelava bu\u010d ima v severovzhodni Sloveniji dolgo tradicijo. To ni bila nikoli polj\u0161\u010dina, s katero bi se ustvarjal velik posel, kmetje so jo pridelovali za lastne potrebe po olju. Bu\u010de so bile neko\u010d ve\u010dinoma dodatni posevek krompirja, koruze ali drugih okopavin. Vedno pa so oljne poga\u010de pomenile kakovosten krmni dodatek za \u017eivino v zimskem \u010dasu. Bu\u010de brez semen so se uporabljale tudi za krmljenje goveda in svinj. Bu\u010dno olje je postalo iskano in po svoji kakovosti prepoznavno \u0161ele v zadnjih tridesetih letih. V glavnem so ga pridobivale velike oljarne, ki so ga najve\u010dkrat me\u0161ale z belimi olji in ga prodajale kot solatno olje. Z rastjo povpra\u0161evanja se je pove\u010dala pridelava na kmetijah, kjer ga pogosto prodajajo na svojih dvori\u0161\u010dih. Podobno je v Avstriji, \u010deprav so tam potencial oljne bu\u010de in bu\u010dnega olja izkoristili bistveno bolj kot na\u0161i kmetje in oljarji ter nas prehiteli tudi pri za\u0161\u010diti bu\u010dnega olja. Sloveniji je uspela za\u0161\u010dita porekla prekmursko-\u0161tajerskega bu\u010dnega olja, ampak izklju\u010dno s pomo\u010djo predlo\u017eitve zgodovinskih dokazov o delovanju Vu\u010dakove oljarne v Vadarcih in Zorgerjeve oljarne pri Gradu, ki sta imeli ve\u010d kot 130-letno tradicijo. Povpra\u0161evanje raste V gospodarskem interesnem zdru\u017eenju, ki je uspelo z za\u0161\u010dito \u0161tajersko-prekmurskega bu\u010dnega olja in v katero so vklju\u010deni prete\u017eno oljarji, so vsak po svoje re\u0161evali oskrbo z bu\u010dnimi semeni. Nemalokrat se je zgodilo, da so tr\u017ene prese\u017eke pri kmetih pokupili Avstrijci. Kakovosti v Pomurju pridelanega semena, predvsem zaradi ugodnih panonskih podnebnih razmer, ni zaznal nih\u010de kot potencialne tr\u017ene prilo\u017enosti za organizirano pridelavo in prodajo. Izziva in prilo\u017enosti za kmete se je lotila Splo\u0161na kmetijska zadruga (SKZ) Ljutomer – Kri\u017eevci. Njen direktor Andrej Smodi\u010d pravi, da vzpostavitev tr\u017ene pridelave takih kultur zahteva druga\u010den na\u010din dela kot pri konvencionalnih kulturah, kakr\u0161ni sta p\u0161enica in koruza. Najprej je treba najti kupce. Tako v oljarnah kot v pekovski industriji povpra\u0161evanje po kakovostne<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Pridelava bu\u010d ima v severovzhodni Sloveniji dolgo tradicijo. To ni bila nikoli polj\u0161\u010dina, s katero bi se ustvarjal velik posel, kmetje so jo pridelovali za lastne potrebe po olju. Bu\u010de so bile neko\u010d ve\u010dinoma dodatni posevek krompirja, koruze ali drugih okopavin. Vedno pa so oljne poga\u010de pomenile kakovosten krmni dodatek za \u017eivino v zimskem \u010dasu. Bu\u010de brez semen so se uporabljale tudi za krmljenje goveda in svinj. Bu\u010dno olje je postalo iskano in po svoji kakovosti prepoznavno \u0161ele v zadnjih tridesetih letih. V glavnem so ga pridobivale velike oljarne, ki so ga najve\u010dkrat me\u0161ale z belimi olji in ga prodajale kot solatno olje. Z rastjo povpra\u0161evanja se je pove\u010dala pridelava na kmetijah, kjer ga pogosto prodajajo na svojih dvori\u0161\u010dih. Podobno je v Avstriji, \u010deprav so tam potencial oljne bu\u010de in bu\u010dnega olja izkoristili bistveno bolj kot na\u0161i kmetje in oljarji ter nas prehiteli tudi pri za\u0161\u010diti bu\u010dnega olja. Sloveniji je uspela za\u0161\u010dita porekla prekmursko-\u0161tajerskega bu\u010dnega olja, ampak izklju\u010dno s pomo\u010djo predlo\u017eitve zgodovinskih dokazov o delovanju Vu\u010dakove oljarne v Vadarcih in Zorgerjeve oljarne pri Gradu, ki sta imeli ve\u010d kot 130-letno tradicijo. Povpra\u0161evanje raste V gospodarskem interesnem zdru\u017eenju, ki je uspelo z za\u0161\u010dito \u0161tajersko-prekmurskega bu\u010dnega olja in v katero so vklju\u010deni prete\u017eno oljarji, so vsak po svoje re\u0161evali oskrbo z bu\u010dnimi semeni. Nemalokrat se je zgodilo, da so tr\u017ene prese\u017eke pri kmetih pokupili Avstrijci. Kakovosti v Pomurju pridelanega semena, predvsem zaradi ugodnih panonskih podnebnih razmer, ni zaznal nih\u010de kot potencialne tr\u017ene prilo\u017enosti za organizirano pridelavo in prodajo. Izziva in prilo\u017enosti za kmete se je lotila Splo\u0161na kmetijska zadruga (SKZ) Ljutomer – Kri\u017eevci. Njen direktor Andrej Smodi\u010d pravi, da vzpostavitev tr\u017ene pridelave takih kultur zahteva druga\u010den na\u010din dela kot pri konvencionalnih kulturah, kakr\u0161ni sta p\u0161enica in koruza. Najprej je treba najti kupce. Tako v oljarnah kot v pekovski industriji povpra\u0161evanje po kakovostne<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[],"source":[1711],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n