Na in\u0161titutu za druga vpra\u0161anja Danes je nov dan so po sprejetju novele zakona o tujcih v parlamentu 26. januarja najprej pozvali predsednika dr\u017eave Boruta Pahorja, naj zakonu odre\u010de podpis. “Odreagiral ni kot predsednik, ampak kot birokrat,” so bili jasni, ko je 4. februarja novelirani zakon o tujcih stopil v veljavo. Javno pismo so nato naslovili na varuhinjo \u010dlovekovih pravic Vlasto Nussdorfer, ki lahko zahteva ustavno presojo noveliranega zakona. Podpise 1382 posameznikov pod javnim pismom so v sredo, 8. marca, predali uradu varuhinje. Civilna in strokovna javnost, nevladne in mednarodne organizacije so vseskozi opozarjale, da novela zakona o tujcih kr\u0161i \u017denevsko konvencijo, evropsko konvencijo o \u010dlovekovih pravicah in slovensko ustavo. Ne\u017ea Kogov\u0161ek, direktorica Mirovnega in\u0161tituta, vidi v pismu pomemben prispevek k temu, da novelirani zakon ne postane del normalnosti. “Na\u0161a glavna skrb je, da bi se na to pozabilo in bi sedanja ureditev postala kar sprejemljiva,” opozarja strokovnjakinja za mednarodno pravo \u010dlovekovih pravic. Nevladne organizacije vklju\u010dno s Karitasom in Rde\u010dim kri\u017eem, Mirovnim in\u0161titutom in Amnesty International so na varuhinjo takoj po sprejetju novele naslovile dopis. Na sre\u010danju, ki je sledilo, so ponovile svojo oceno, da je presoja ustavnosti nujna, saj je novelirani zakon v neskladju tako z ustavo kot z mednarodnopravnimi obveznostmi Slovenije. Varuhinja se je na sredino javno pismo odzvala danes. Vidi ga “kot jasen glas skupine posameznikov” in “tako anga\u017eiranost podpisnikov razume kot pravico javnosti do svobodnega izra\u017eanja mnenj”. Mnenje, da lahko izrazi le jasno nasprotovanje in spro\u017ei ustavno presojo ali pa odstopi, pa jo “\u010dudi” in ga ozna\u010duje za nedopustni pritisk. Ne\u017ea Kogov\u0161ek pravi, da je “varuh nedvomno neodvisen organ, a hkrati dr\u017eavni organ, ki se temu, da mu javnost nastavlja ogledalo, pa\u010d ne more izogniti”. Varuhinja je tudi spomnila, da je novelirani zakon o obrambi poslala v ustavno presojo \u0161ele po treh mesecih in pol ter<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Na in\u0161titutu za druga vpra\u0161anja Danes je nov dan so po sprejetju novele zakona o tujcih v parlamentu 26. januarja najprej pozvali predsednika dr\u017eave Boruta Pahorja, naj zakonu odre\u010de podpis. “Odreagiral ni kot predsednik, ampak kot birokrat,” so bili jasni, ko je 4. februarja novelirani zakon o tujcih stopil v veljavo. Javno pismo so nato naslovili na varuhinjo \u010dlovekovih pravic Vlasto Nussdorfer, ki lahko zahteva ustavno presojo noveliranega zakona. Podpise 1382 posameznikov pod javnim pismom so v sredo, 8. marca, predali uradu varuhinje. Civilna in strokovna javnost, nevladne in mednarodne organizacije so vseskozi opozarjale, da novela zakona o tujcih kr\u0161i \u017denevsko konvencijo, evropsko konvencijo o \u010dlovekovih pravicah in slovensko ustavo. Ne\u017ea Kogov\u0161ek, direktorica Mirovnega in\u0161tituta, vidi v pismu pomemben prispevek k temu, da novelirani zakon ne postane del normalnosti. “Na\u0161a glavna skrb je, da bi se na to pozabilo in bi sedanja ureditev postala kar sprejemljiva,” opozarja strokovnjakinja za mednarodno pravo \u010dlovekovih pravic. Nevladne organizacije vklju\u010dno s Karitasom in Rde\u010dim kri\u017eem, Mirovnim in\u0161titutom in Amnesty International so na varuhinjo takoj po sprejetju novele naslovile dopis. Na sre\u010danju, ki je sledilo, so ponovile svojo oceno, da je presoja ustavnosti nujna, saj je novelirani zakon v neskladju tako z ustavo kot z mednarodnopravnimi obveznostmi Slovenije. Varuhinja se je na sredino javno pismo odzvala danes. Vidi ga “kot jasen glas skupine posameznikov” in “tako anga\u017eiranost podpisnikov razume kot pravico javnosti do svobodnega izra\u017eanja mnenj”. Mnenje, da lahko izrazi le jasno nasprotovanje in spro\u017ei ustavno presojo ali pa odstopi, pa jo “\u010dudi” in ga ozna\u010duje za nedopustni pritisk. Ne\u017ea Kogov\u0161ek pravi, da je “varuh nedvomno neodvisen organ, a hkrati dr\u017eavni organ, ki se temu, da mu javnost nastavlja ogledalo, pa\u010d ne more izogniti”. Varuhinja je tudi spomnila, da je novelirani zakon o obrambi poslala v ustavno presojo \u0161ele po treh mesecih in pol ter<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[],"source":[1711],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n