Njena predavanja, knjige in pisanje v \u010dasopisih, tudi v na\u0161em Ve\u010deru v nedeljo, pripomorejo k razmahu vrti\u010dkarstva, predvsem pa ekolo\u0161kega na\u010dina razmi\u0161ljanja vrti\u010dkarjev. “\u0160e premalo mi je uspelo, da bi Slovence nau\u010dila logi\u010dnega razmi\u0161ljanja, ne pa ravnanja po receptih. Lansko leto, ko je v aprilu mnogim pomrznilo kar nekaj vrtnin, mi je bilo jasen dokaz, da \u0161e nisem bila dovolj uspe\u0161na,” pravi skromno o sebi Mi\u0161a Pu\u0161enjak, za mnoge zelo pomembna referenca, ko se je treba v zvezi z vrtom nekaj odlo\u010diti. Da so \u010dasopisne svetovalne rubrike zelo pomembne, ker ljudem pomagajo, saj smo v tem hitrem na\u010dinu \u017eivljenja izgubili povezavo med generacijami, poudari. “Imamo generacijo, ki si \u017eeli vrtnariti, \u017eal pa od star\u0161ev in starih star\u0161ev ni dobila ustreznega znanja. Desetletje ali dve pridelovanje zelenjave na vrtu ni bilo moderno, zato se zdaj ena cela generacija tega, kar se je samodejno prena\u0161alo iz roda v rod, na novo u\u010di. Knjig ne znamo ve\u010d brati, internetne informacije mora\u0161 znati brati, saj jih je polovica nezanesljivih, zato mora\u0161 za njihovo uporabo \u017ee nekaj znati, \u010dlanki v \u010dasopisih pa ljudem zelo pomagajo.” Na\u0161e babice ve\u010dinoma niso bile na\u010ditane, so pa poznale naravo. “Znale so \u017eiveti z naravo, jo opazovati in se po njej tudi ravnati. Niso jamrale o soncu in de\u017eju, ampak so se ravnale po vremenu in se mu prilagajale. In ravno to znanje, zdravo kme\u010dko pamet, smo izgubili.” “Zelenjavni vrt je zdrav samo, \u010de so na njem tudi cvetlice,” re\u010de tudi Pu\u0161enjakova. “Cvetlice imajo ve\u010d funkcij. \u017de samo s svojo barvo zmedejo \u0161kodljivce, ki se ne ustavijo na vrtu in ne i\u0161\u010dejo svojih gostiteljskih rastlin. Druga njihova funkcija je vonj. Tudi z vonjem zmedejo \u0161kodljivce in jih odvra\u010dajo stran od vrta. Rumeno, oran\u017eno in rde\u010de cveto\u010de, posebno tiste enostavne s prijetnim vonjem privabljajo in predvsem tudi hranijo koristne \u017eu\u017eelke, kot so razli\u010dne osice, ten\u010di\u010darice, muhe trepetavke, odrasle \u017eu\u017eelke se hranijo z medi\u010dino in cvetnim prahom, njihove li\u010dinke pa opravijo z na\u0161imi<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Njena predavanja, knjige in pisanje v \u010dasopisih, tudi v na\u0161em Ve\u010deru v nedeljo, pripomorejo k razmahu vrti\u010dkarstva, predvsem pa ekolo\u0161kega na\u010dina razmi\u0161ljanja vrti\u010dkarjev. “\u0160e premalo mi je uspelo, da bi Slovence nau\u010dila logi\u010dnega razmi\u0161ljanja, ne pa ravnanja po receptih. Lansko leto, ko je v aprilu mnogim pomrznilo kar nekaj vrtnin, mi je bilo jasen dokaz, da \u0161e nisem bila dovolj uspe\u0161na,” pravi skromno o sebi Mi\u0161a Pu\u0161enjak, za mnoge zelo pomembna referenca, ko se je treba v zvezi z vrtom nekaj odlo\u010diti. Da so \u010dasopisne svetovalne rubrike zelo pomembne, ker ljudem pomagajo, saj smo v tem hitrem na\u010dinu \u017eivljenja izgubili povezavo med generacijami, poudari. “Imamo generacijo, ki si \u017eeli vrtnariti, \u017eal pa od star\u0161ev in starih star\u0161ev ni dobila ustreznega znanja. Desetletje ali dve pridelovanje zelenjave na vrtu ni bilo moderno, zato se zdaj ena cela generacija tega, kar se je samodejno prena\u0161alo iz roda v rod, na novo u\u010di. Knjig ne znamo ve\u010d brati, internetne informacije mora\u0161 znati brati, saj jih je polovica nezanesljivih, zato mora\u0161 za njihovo uporabo \u017ee nekaj znati, \u010dlanki v \u010dasopisih pa ljudem zelo pomagajo.” Na\u0161e babice ve\u010dinoma niso bile na\u010ditane, so pa poznale naravo. “Znale so \u017eiveti z naravo, jo opazovati in se po njej tudi ravnati. Niso jamrale o soncu in de\u017eju, ampak so se ravnale po vremenu in se mu prilagajale. In ravno to znanje, zdravo kme\u010dko pamet, smo izgubili.” “Zelenjavni vrt je zdrav samo, \u010de so na njem tudi cvetlice,” re\u010de tudi Pu\u0161enjakova. “Cvetlice imajo ve\u010d funkcij. \u017de samo s svojo barvo zmedejo \u0161kodljivce, ki se ne ustavijo na vrtu in ne i\u0161\u010dejo svojih gostiteljskih rastlin. Druga njihova funkcija je vonj. Tudi z vonjem zmedejo \u0161kodljivce in jih odvra\u010dajo stran od vrta. Rumeno, oran\u017eno in rde\u010de cveto\u010de, posebno tiste enostavne s prijetnim vonjem privabljajo in predvsem tudi hranijo koristne \u017eu\u017eelke, kot so razli\u010dne osice, ten\u010di\u010darice, muhe trepetavke, odrasle \u017eu\u017eelke se hranijo z medi\u010dino in cvetnim prahom, njihove li\u010dinke pa opravijo z na\u0161imi<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[],"source":[1711],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n