“Ljudje morajo nemoteno praznovati bo\u017ei\u010d, Miklav\u017ea ali veliko no\u010d,” se je nedavno pridu\u0161al Rutte po nizozemskem radiu, poro\u010da nem\u0161ka tiskovna agencija dpa.<\/p>\n
Povod za tovrstne izjave je odlo\u010ditev ene od nizozemskih verig supermarketov, ki se je odlo\u010dila, da bo namesto velikono\u010dnih jajc oziroma pirhov prodajala “skrivna jajca”, in si tako prislu\u017eila bes zagovornikov tradicije, predvsem desni\u010darskega populista Geerta Wildersa.<\/p>\n
Slednjemu napovedujejo, da bo slavil na parlamentarnih volitvah prihodnji teden, a hkrati ostal brez mo\u017enosti za prevzem premierskega polo\u017eaja. Rutte, ki velja za glavnega Wildersovega tekmeca, ob tem ni smel mol\u010dati.<\/p>\n
Vsa zadeva je o\u010ditno \u0161la predale\u010d, saj se je odzval celo obi\u010dajno zelo vljuden radijski voditelj nizozemskega kr\u0161\u010danskega radija EO Tijs van den Brink. “Potrebujete premor,” je svetoval premierju v oddaji v \u017eivo. “Pirhi? Ti niti niso zgolj kr\u0161\u010danski simbol,” je dejal voditelj.<\/p>\n
Vendar problem pirhov na Nizozemskem ni osamljen primer. \u017de decembra je za ostre odzive poskrbela ena od nizozemskih javnih televizij, ki je gledalcem za\u017eelela vesele praznike in ne vesel bo\u017ei\u010d. Odmevalo je tudi dejstvo, da v eni od amsterdamskih \u010detrti niso javno postavili bo\u017ei\u010dnega drevesa, kar je vznemirilo \u0161tevilne Nizozemce. Pravega razloga za nezadovoljstvo in delitve sicer ni bilo, saj je \u0161lo zgolj za var\u010devalni ukrep.<\/p>\n
A za varuhe nizozemske tradicije so vse to znaki tihe islamizacije dr\u017eave. In, kot je pokazala nedavna raziskava enega od nizozemskih in\u0161titutov, tovrstne novice, pretirane ali ne, dejansko spodbujajo nelagodje med Nizozemci; kar 40 odstotkov jih namre\u010d meni, da bo zaradi priseljevanja izgubljena njihova nacionalna identiteta. In za\u010dne se pri praznikih.<\/p>\n
Nizozemska je ve\u010d stoletij veljala za trdnjavo strpnosti in svobodomiselnosti. \u017divi in pusti \u017eiveti, je bila maksima, ki je veljala za Nizozemce. Danes je dr\u017eava globoko razdeljena.<\/p>\n
Na eni strani so jezni, belopolti Nizozemci, na drugi jezni priseljenci. \u010ceprav se na prvi pogled zdi, da v dr\u017eavi nimajo posebnega vzroka za razdeljenost na dva pola. Ni bilo teroristi\u010dnih napadov, ni bilo socialnih nemirov in tudi ne nenadnih te\u017eav z integracijo. \u0160tevilni Nizozemci so zaskrbljeni, ker menijo, da je z upo\u0161tevanjem muslimanov omejena svoboda izra\u017eanja. Skrbi jih, da se bodo za\u010deli napadi na istospolno usmerjene osebe in da bo pri\u0161lo do nadlegovanja \u017eensk.<\/p>\n
Temu oporeka profesor sociologije in strokovnjak za integracijo Jan-Willem Duyvendak, ki meni, da je nevarnost islamizacije \u010dista neumnost. “Manj kot \u0161est odstotkov prebivalcev je muslimanov. Ravno obratno. Muslimani postajo vedno bolj nizozemski,” je dejal za dpa.<\/p>\n
Razgrete razprave hkrati vplivajo na mlade migrante na Nizozemskem, ki postajajo vedno bolj razo\u010darani. Nedavna raziskava je pokazala, da se kar 40 odstotkov Nizozemcev tur\u0161kega, maro\u0161kega ali surinamskega rodu ne po\u010duti ve\u010d kot doma. “To \u0161e posebej velja za dobro izobra\u017eene Maro\u010dane,” je povedala sociologinja iz Amsterdama Jacomijne Prins. “Pravijo: Vse smo storili prav, a \u0161e vedno ostajamo zgolj Maro\u010dani”.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Integracija migrantov je ena od osrednjih tem kampanje pred parlamentarnimi volitvami na Nizozemskem, a po dr\u017eavi se je med njo za\u010del \u0161iriti nov strah – ogro\u017eena je velikono\u010dna tradicija. Celo dosedanji premier Mark Rutte je dejal, da tuje kulture ogro\u017eajo tradicionalne nizozemske praznike.<\/p>\n","protected":false},"author":8,"featured_media":224450,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[3656,1412,4919],"source":[4511],"supertag":[6103],"acf":[],"yoast_head":"\n