Zgodnja oblika celi\u010dnega zdravljenja je po pojasnilih in\u0161tituta denimo transfuzija, v zadnjem desetletju pa se vse bolj uporablja potencial odraslih mati\u010dnih celic v medicini, kar so poimenovali tudi kot napredne na\u010dine zdravljenja. Zdravljenje poteka sistemsko ali lokalno z vstavitvijo mati\u010dnih celic na obolelo mesto, kjer nadomestijo po\u0161kodovane celice in oz. ali izlo\u010dajo vrsto snovi, ki vplivajo na imunski sistem.<\/p>\n
“Mati\u010dne celice imajo velik potencial, potrebujemo pa \u0161e nekaj \u010dasa, da spoznamo njihovo pravo delovanje,” je za STA dejala Lah Turn\u0161kova, ki se ukvarja s podro\u010djem raka. Po njenih besedah se za tumorje nasploh ta oblika terapije razen v predklini\u010dnih poskusih \u0161e ne uporablja. Pa\u010d pa jo delno uporabljajo pri zdravljenju nekaterih mo\u017eganskih bolezni, denimo Parkinsonove in Alzheimerjeve bolezni.<\/p>\n
Po njenih besedah \u0161ele zdaj spoznavajo zakonitosti celi\u010dne biologije, kar pa je nujno, saj se celice razlikujejo med seboj. Ko se v tkivu sre\u010dajo, pride do specifi\u010dnega medsebojnega u\u010dinkovanja, je pojasnila.<\/p>\n
“\u0160e dolgo ne bomo vedeli vsega o zdravljenju z mati\u010dnimi celicami, vendar pa sku\u0161amo vsaj ugotoviti u\u010dinek in zagotoviti varnost,” je poudarila.<\/p>\n
Po njenem opozorilu je nujno, da proizvajalec zdravil in bolni\u0161nica delata z roko v roki in sta ob bolniku. “Prav slednje, namre\u010d da sta ob bolniku, v Sloveniji manjka. Smo razdrobljeni,” je dejala.<\/p>\n
V Sloveniji je zdravljenje z mati\u010dnimi celicami po njenih besedah res \u0161e buti\u010dno, saj regulativa zavira \u0161ir\u0161o uporabo. Toda v nekaterih razvitih dr\u017eavah ga zaradi dobrih u\u010dinkov uporabljajo \u017ee rutinsko, \u0161e zlasti v ZDA, je dejala.<\/p>\n
\u010ce bodo dovolj vztrajni, bo uporaba po njenih besedah pri dolo\u010denih bolezni kmalu regulirana tudi v Sloveniji, tako denimo na podro\u010dju ortopedije, regeneracije, ran in plasti\u010dne kirurgije.<\/p>\n
Celi\u010dna terapija je po njenem opozorilu sicer prepoznana kot pomembna v okviru predlaganega razvojnega projekta Translacijske medicine. “\u010ce bo projekt financiran, bo \u0161lo. Sicer bomo spet vsak po svoje iskali svoje ni\u0161e in raziskave ne bodo potekale z roko v roki s kliniko,” je opozorila.<\/p>\n
“Politika bi morala uvideti, da je to zelo pomembno podro\u010dje, kjer ima dr\u017eava neskon\u010dno velike mo\u017enosti zaradi dobrega znanja in kakovostnih mladih raziskovalcev,” je poudarila.<\/p>\n
In\u0161titut, ki ga vodi, je v sodelovanju s Trombo – Agencijo za promocijo znanosti v petek v Ljubljani predstavil problematiko na javni razpravi o mati\u010dnih celicah za zdravo staranje.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Terapija z mati\u010dnimi celicami ima velike mo\u017enosti za razvoj, se strinjajo strokovnjaki na tem podro\u010dju. Opozarjajo pa, da je za ustrezne rezultate nujno sistemsko financiranje. “Napredna celi\u010dna terapija je terapija prihodnosti,” je za STA dejala direktorica Nacionalnega in\u0161tituta za biologijo Tamara Lah Turn\u0161ek.<\/p>\n","protected":false},"author":8,"featured_media":224520,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1],"tags":[8164,8163,1595],"source":[4511],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n