Obrambni sistem je z drasti\u010dno zmanj\u0161anim prora\u010dunom izredno veliko prispeval k temu, da je Slovenija uspe\u0161no prestala finan\u010dno in gospodarsko krizo. To je danes ob predstavitvi dela obrambnega resorja v minulem letu in napovedi aktivnosti v leto\u0161njem povedala obrambna ministrica Andreja Kati\u010d. Obrambni resor je po letu 2010, ko so se za\u010deli izdatki za obrambo zaradi krize kr\u010diti, resni\u010dno med vsemi podro\u010dji dr\u017eave utrpel najve\u010dje finan\u010dne reze. Prora\u010dun se je v primerjavi z izhodi\u0161\u010dnim letom do 2016 zmanj\u0161al za dobrih 40 odstotkov, kar je nesorazmerno ve\u010d kot na ostalih resorjih. Sedaj po besedah ministrice “velike spremembe v evropskem varnostnem okolju narekujejo, da se modro odlo\u010dimo za investiranje v lastno varnost v prihodnje”. Pozitivne premike v smeri razvoja Slovenske vojske je po letih padanja \u017ee mog\u010de zaznati. \u010ceprav je leto\u0161nja ocena pripravljenosti vojske \u0161e vedno slaba, se po besedah Kati\u010deve \u017ee ka\u017eejo pozitivni premiki glede pripavljenosti. Vlada je konec minulega leta \u017ee napovedala zagotovitev nominalne rasti obrambnih izdatkov – 20 do 30 milijonov evrov ve\u010d v vsakem prihajajo\u010dem letu, kar naj bi predstavljalo pet- do osemodstotno rast, pri \u010demer je vmesni cilj dose\u010di obrambni prora\u010dun v vi\u0161ini 1,2 odstotka BDP v naslednjem desetletnem obdobju. “Te azveze vlade ob spodbudnih gospodarskih kazalnikih dajajo ve\u010d mo\u017enosti za postopno dvigovanje sredstev, namenjenih obrambi, kar bo omogo\u010dilo posodobitev Slovenske vojske ter s tem zagotovitev ve\u010dje nacionalne varnostio in varnosti zavezni\u0161tva, katerega del smo tudi mi,” je dejala ministrica. Toda Kati\u010deva je ob tem vzpenjajo\u010dem se trendu izpostavila tudi potrebo po “znatnem pove\u010danju obrambnih izdatkov”, ki bi omogo\u010dil razvoj Slovenske vojske, primerljiv s \u010dasi pred krizo. Gre za to, da \u017eeli na\u0161a dr\u017eava do leta 2025 vzpostaviti dve srednji bojni bataljonski skupini, ki bi “bistveno pove\u010dali obrambno sposobnost Slovenije, hkrati pa bi Slovenija kot odgovorna \u010dlanica zavezni\u0161tva zagotovila pravi\u010den prispevek<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Obrambni sistem je z drasti\u010dno zmanj\u0161anim prora\u010dunom izredno veliko prispeval k temu, da je Slovenija uspe\u0161no prestala finan\u010dno in gospodarsko krizo. To je danes ob predstavitvi dela obrambnega resorja v minulem letu in napovedi aktivnosti v leto\u0161njem povedala obrambna ministrica Andreja Kati\u010d. Obrambni resor je po letu 2010, ko so se za\u010deli izdatki za obrambo zaradi krize kr\u010diti, resni\u010dno med vsemi podro\u010dji dr\u017eave utrpel najve\u010dje finan\u010dne reze. Prora\u010dun se je v primerjavi z izhodi\u0161\u010dnim letom do 2016 zmanj\u0161al za dobrih 40 odstotkov, kar je nesorazmerno ve\u010d kot na ostalih resorjih. Sedaj po besedah ministrice “velike spremembe v evropskem varnostnem okolju narekujejo, da se modro odlo\u010dimo za investiranje v lastno varnost v prihodnje”. Pozitivne premike v smeri razvoja Slovenske vojske je po letih padanja \u017ee mog\u010de zaznati. \u010ceprav je leto\u0161nja ocena pripravljenosti vojske \u0161e vedno slaba, se po besedah Kati\u010deve \u017ee ka\u017eejo pozitivni premiki glede pripavljenosti. Vlada je konec minulega leta \u017ee napovedala zagotovitev nominalne rasti obrambnih izdatkov – 20 do 30 milijonov evrov ve\u010d v vsakem prihajajo\u010dem letu, kar naj bi predstavljalo pet- do osemodstotno rast, pri \u010demer je vmesni cilj dose\u010di obrambni prora\u010dun v vi\u0161ini 1,2 odstotka BDP v naslednjem desetletnem obdobju. “Te azveze vlade ob spodbudnih gospodarskih kazalnikih dajajo ve\u010d mo\u017enosti za postopno dvigovanje sredstev, namenjenih obrambi, kar bo omogo\u010dilo posodobitev Slovenske vojske ter s tem zagotovitev ve\u010dje nacionalne varnostio in varnosti zavezni\u0161tva, katerega del smo tudi mi,” je dejala ministrica. Toda Kati\u010deva je ob tem vzpenjajo\u010dem se trendu izpostavila tudi potrebo po “znatnem pove\u010danju obrambnih izdatkov”, ki bi omogo\u010dil razvoj Slovenske vojske, primerljiv s \u010dasi pred krizo. Gre za to, da \u017eeli na\u0161a dr\u017eava do leta 2025 vzpostaviti dve srednji bojni bataljonski skupini, ki bi “bistveno pove\u010dali obrambno sposobnost Slovenije, hkrati pa bi Slovenija kot odgovorna \u010dlanica zavezni\u0161tva zagotovila pravi\u010den prispevek<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[],"source":[1711],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n