Ko se je na dana\u0161nji dan pred \u0161tirimi leti nekaj po sedmi uri zve\u010der pokadil beli dim iznad Sikstinske kapele v Vatikanu, je bilo jasno: ve\u010d kot milijarda kristjanov po svetu ima novega tuzemskega voditelja. Ko se je nekaj kasneje izvedelo njegovo ime, so mnogi od za\u010dudenja dvignili obrvi, \u010deprav je ves \u010das veljal za tihega favorita: Jorge Mario Bergoglio, rojen 17. decembra 1936 v Argentini, je postal 266. pape\u017e. Prvi iz Ju\u017ene Amerike, prvi iz redu jezuitov. Nadel si je pape\u0161ko ime Fran\u010di\u0161ek. Zdaj, po \u0161tirih letih, \u010deprav je uradno pri\u010del delo 19. marca 2013, je \u010das za (lai\u010dno) inventuro njegovega pape\u017eevanja. V politiki bi temu rekli, da je oddelal en mandat. In \u010de je kaj mogo\u010de trditi, je to, da je zatohlo katoli\u0161ko cerkev iz \u010dasov svojega predhodnika, pape\u017ea Benedikta XVI., vrnil ljudem. Tudi sam je tak\u0161en, ljudski, kar se je videlo \u017ee dobro uro po izvolitvi, ko je stopil na balkon z \u017eeleznim kri\u017eem okoli vratu. Skromen je ostal tudi po \u0161tirih letih; \u0161e vedno ne \u017eivi v razko\u0161nih vatikanskih sobanah kot njegovi predhodniki, ne nosi presti\u017enih lakastih rde\u010dih \u010devljev kot njegov predhodnik, obeduje z drugimi kardinali in duhovniki. Tudi zaradi tega ga je – kot \u0161ele tretjega pape\u017ea – ugledna revija Time imenovala za osebnost leta, nominiran je bil za Nobelovo nagrado za mir\u00a0… A vsi ti laskavi nazivi ga menda ne ganejo kaj dosti, kot tudi ne vatikanski bli\u0161\u010d. Preprosto rad je blizu ljudem, \u0161e zlasti trpe\u010dim in revnim, na svojo roko je pripeljal v Vatikan ducat beguncev s kriznih \u017eari\u0161\u010d, ves \u010das poudarja potrebo po miru. In se, kar zveni precej posvetno, nenehno zavzema za varovanje okolja. Graditelj mostov Ne pretvarja se, da ga politika ne zanima. Diskretna vatikanska diplomacija je posredovala pri prvem sre\u010danju ameri\u0161kega in kubanskega predsednika, Baracka Obame in Raula Castra, po ve\u010d kot pol stoletja ledenih odnosov med dr\u017eavama. Prav tako naj bi bila bistveno pripomogla k sklenitvi premirja v Kolumbiji. In pape\u017e Fran\u010di\u0161ek se je kot prvi poglavar Rimskokato<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Ko se je na dana\u0161nji dan pred \u0161tirimi leti nekaj po sedmi uri zve\u010der pokadil beli dim iznad Sikstinske kapele v Vatikanu, je bilo jasno: ve\u010d kot milijarda kristjanov po svetu ima novega tuzemskega voditelja. Ko se je nekaj kasneje izvedelo njegovo ime, so mnogi od za\u010dudenja dvignili obrvi, \u010deprav je ves \u010das veljal za tihega favorita: Jorge Mario Bergoglio, rojen 17. decembra 1936 v Argentini, je postal 266. pape\u017e. Prvi iz Ju\u017ene Amerike, prvi iz redu jezuitov. Nadel si je pape\u0161ko ime Fran\u010di\u0161ek. Zdaj, po \u0161tirih letih, \u010deprav je uradno pri\u010del delo 19. marca 2013, je \u010das za (lai\u010dno) inventuro njegovega pape\u017eevanja. V politiki bi temu rekli, da je oddelal en mandat. In \u010de je kaj mogo\u010de trditi, je to, da je zatohlo katoli\u0161ko cerkev iz \u010dasov svojega predhodnika, pape\u017ea Benedikta XVI., vrnil ljudem. Tudi sam je tak\u0161en, ljudski, kar se je videlo \u017ee dobro uro po izvolitvi, ko je stopil na balkon z \u017eeleznim kri\u017eem okoli vratu. Skromen je ostal tudi po \u0161tirih letih; \u0161e vedno ne \u017eivi v razko\u0161nih vatikanskih sobanah kot njegovi predhodniki, ne nosi presti\u017enih lakastih rde\u010dih \u010devljev kot njegov predhodnik, obeduje z drugimi kardinali in duhovniki. Tudi zaradi tega ga je – kot \u0161ele tretjega pape\u017ea – ugledna revija Time imenovala za osebnost leta, nominiran je bil za Nobelovo nagrado za mir\u00a0… A vsi ti laskavi nazivi ga menda ne ganejo kaj dosti, kot tudi ne vatikanski bli\u0161\u010d. Preprosto rad je blizu ljudem, \u0161e zlasti trpe\u010dim in revnim, na svojo roko je pripeljal v Vatikan ducat beguncev s kriznih \u017eari\u0161\u010d, ves \u010das poudarja potrebo po miru. In se, kar zveni precej posvetno, nenehno zavzema za varovanje okolja. Graditelj mostov Ne pretvarja se, da ga politika ne zanima. Diskretna vatikanska diplomacija je posredovala pri prvem sre\u010danju ameri\u0161kega in kubanskega predsednika, Baracka Obame in Raula Castra, po ve\u010d kot pol stoletja ledenih odnosov med dr\u017eavama. Prav tako naj bi bila bistveno pripomogla k sklenitvi premirja v Kolumbiji. In pape\u017e Fran\u010di\u0161ek se je kot prvi poglavar Rimskokato<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[],"source":[1711],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n