\u0160tevilo zaprtih na 100 mest v zaporih se je v letu 2015 zni\u017ealo za 8,2 odstotka, in sicer je bilo na 100 mest v zaporih 105,8 zapornika, medtem ko jih je bilo leta 2014 118 na 100 mest v zaporih. S tem upadom se Slovenija ne uvr\u0161\u010da ve\u010d med dr\u017eave z najbolj prenaseljenimi zapori v Evropi, kjer na 100 mest v zaporih biva ve\u010d kot 110 zapornikov. Te dr\u017eave so Portugalska, Francija, Moldavija, \u0160panija, Albanija, Belgija, Mad\u017earska in Makedonija. Evropsko povpre\u010dje leta 2015 je sicer bilo 93,7 zapornika na 100 mest v zaporih.<\/p>\n
Na 1. september 2015 je bila ve\u010dina evropskih zaporov na zgornji meji svojih zmogljivosti s 94 zaporniki na 100 mest v zaporu. Kar tretjina zaporskih uprav se je soo\u010dala s prenaseljenostjo zaporov.<\/p>\n
V Sloveniji je bilo leta 2015 zaprtih 1399 oseb, med njimi dva mladoletnika, kar pomeni 68 zapornikov na 100.000 prebivalcev. To je bistveno pod povpre\u010djem SE, ki zna\u0161a 115 zaprtih na 100.000 prebivalcev. Med letoma 2006 in 2014 je \u0161tevilo zapornikov na 100.000 prebivalcev ves \u010das nara\u0161\u010dalo, in sicer s 64,9 zapornika na 100.000 prebivalcev v letu 2006 do 74 na 100.000 v letu 2014. V tem obdobju se je \u0161tevilo zaprtih gibalo med 1301 in 1399, \u0161e navaja poro\u010dilo.<\/p>\n
Med \u010dlanicami SE z najve\u010djim \u0161tevilom zapornikov na 100.000 prebivalcev izstopa Rusija s 439,2 zapornika na 100.000, sledi Litva z 277,7 zapornika na 100.000 prebivalcev, in Gruzija z 274,6 zapornika na 100.000 prebivalcev. Ve\u010d kot 200 zapornikov na 100.000 prebivalcev imajo po podatkih iz poro\u010dila \u0161e Azerbajd\u017ean, Latvija, Tur\u010dija, Moldavija in Estonija. V sosednji Avstriji so leta 2015 imeli 103,9 zapornika na 100.000 prebivalcev, na Mad\u017earskem 180,8 zapornika na 100.000 prebivalcev,<\/p>\n
Tudi v nekaterih drugih dr\u017eavah so uspeli ob\u010dutno zni\u017eati odstotek zaprtih, izpostavlja poro\u010dilo. V Gr\u010diji se je dele\u017e zaprtih zni\u017eal za 18,8 odstotka, na Danskem za 11 odstotkov, v sosednji Hrva\u0161ki za deset odstotkov, na Severnem Irskem za 9,7 odstotka, na Nizozemskem za 9,5 odstotka, v Litvi za 8,8 odstotka, v Romuniji pa za 8,6 odstotka.<\/p>\n
Poro\u010dilo izpostavlja tudi podatke o zaprtih \u017eenskah. Med slovenskimi zaporniki je 5,8 odstotka \u017eensk, kar je nekoliko nad povpre\u010djem Sveta Evrope (5,2 odstotka), tujcev pa je med zaprtimi v slovenskih zaporih 9,4 odstotka, kar je primerljivo s povpre\u010djem SE (10,8 odstotka).<\/p>\n
Posamezen zapornik, ki je v letu 2015 bival v enoposteljni sobi, je imel na voljo v povpre\u010dju devet kvadratnih metrov bivalne povr\u0161ine, zapornik, ki je bival v skupnih sobah, pa v povpre\u010dju sedem kvadratnih metrov bivalne povr\u0161ine.<\/p>\n
V letu 2014 je bilo iz zapora izpu\u0161\u010denih 3366 oseb, kar pomeni 163,1 osebe na 100.000 prebivalcev, medtem ko je evropsko povpre\u010dje 153 izpu\u0161\u010denih iz zapora na 100.000 prebivalcev.<\/p>\n
Poro\u010dilo za Slovenijo \u0161e razkriva, da je v letu 2014 v slovenskih zaporih umrlo \u0161est zapornikov, zabele\u017eili niso niti enega samomora. Zgodil se je en primer pobega iz zapora zaprtega tipa in 44 primerov pobegov iz zaporov odprtega tipa in pobegov v \u010dasu kratkotrajnih izhodov.<\/p>\n
Prora\u010dun Uprave za izvr\u0161evanje kazenskih sankcij je leta 2014 zna\u0161al 33,2 milijona evrov. Dnevni stro\u0161ek enega zaprtega v Sloveniji je zna\u0161al 60 evrov, kar je po navedbah poro\u010dila nad povpre\u010djem Sveta Evrope (52,36 evra). Najmanj za oskrbo zapornikov dnevno namenja Gruzija (5,66 evra na dan na zapornika), najve\u010d pa \u0160vedska (354 evra dnevno na zapornika) in San Marino (480,8 evra na zapornika dnevno), \u0161e navaja poro\u010dilo.<\/p>\n
V Svetu Evrope so poro\u010dilo pripravili na podlagi anketnih poro\u010dil, ki so jim jih posredovale uprave za izvr\u0161evanje kazenskih sankcij dr\u017eav \u010dlanic Sveta Evrope. V anketi je sodelovalo 87 odstotkov vseh uprav, podatkov pa jim niso posredovali iz Bosne in Hercegovine, Islandije, Malte, Monaka, Poljske in Ukrajine.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Slovenija spada med dr\u017eave z nizkim odstotkom zapornikov, a so slovenski zapori \u0161e naprej prenaseljeni, v poro\u010dilu o zaporih za leto 2015 ugotavlja Svet Evrope (SE). Kraja, kazniva dejanja, povezana z drogo, ter rop so najpogostej\u0161i razlogi za prestajanje zaporne kazni v Sloveniji, vsak deseti pa je bil zaprt zaradi umora ali poskusa umora.<\/p>\n","protected":false},"author":8,"featured_media":153210,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[1595,2160],"source":[4511],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n