Sodi\u0161\u010de EU je danes razsodilo, da imajo podjetja v EU pravico, da zaposlenim prepovedo no\u0161njo verskih ali politi\u010dnih simbolov, kot je naglavna ruta. Sodi\u0161\u010de je razsodilo, da interno pravilo podjetja, ki prepoveduje no\u0161enje vidnih politi\u010dnih, filozofskih ali verskih simbolov ni neposredno diskriminatorno. Delodajalci bodo glede na razsodbo sodi\u0161\u010da EU lahko poslej prepovedali naglavno ruto na delovnem mestu, a ob pogoju, da je no\u0161enje vidnih svetovnonazorskih simbolov v podjetju prepovedano na splo\u0161no in da za to obstajajo dobro razlogi. \u017delja stranke, da \u017eenska z naglavno ruto zanjo ne opravi dolo\u010dene uslugo, pa za prepoved ni dovolj. Sodi\u0161\u010de je razsojalo v dveh primerih, belgijskem in francoskem. Gre za prva odlo\u010ditev sodi\u0161\u010da EU o no\u0161enju muslimanskih naglavnih rut na delovnem mestu. Kot je razvidno iz razsodbe sodi\u0161\u010de, gre v prvem primeru za Samiro Achbite, ki je muslimanske veroizpovedi, in jo je podjetje G4S 12. februarja 2003 zaposlilo kot receptorko. V \u010dasu ko jo je dru\u017eba zaposlila, je pri njej veljalo nenapisano pravilo, da delavci na delovnem mestu ne smejo nositi vidnih znakov politi\u010dnega, filozofskega ali verskega prepri\u010danja. Podjetje je zaposleno 12. junija 2006 zaradi njene neomajne namere, da bo na delovnem mestu nosila muslimansko naglavno ruto, odpustilo. Achibitejeva je odpoved izpodbijala pri belgijskih sodi\u0161\u010dih. Sodi\u0161\u010de EU je v primeru Achibitijeve ugotovilo, da prepoved no\u0161enja muslimanske naglavne rute, ki izhaja iz internega pravila zasebnega podjetja, s katerim je prepovedano no\u0161enje vidnih vsakr\u0161nih politi\u010dnih, filozofskih in verskih znakov na delovnem mestu, ne pomeni neposredne diskriminacije. Hkrati je sodi\u0161\u010de opozorilo, da bi lahko taka prepoved pomenila posredno diskriminacijo, \u010de bi se dokazalo, da so zaradi navidezno nevtralne obveznosti, ki jo dolo\u010da, osebe dolo\u010dene vere ali prepri\u010danja dejansko v slab\u0161em polo\u017eaju. Kot \u0161e navaja sodi\u0161\u010de, posredno diskriminacijo objektivno upravi\u010duje legitimen cilj, kot je politika politi\u010dne, filo<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Sodi\u0161\u010de EU je danes razsodilo, da imajo podjetja v EU pravico, da zaposlenim prepovedo no\u0161njo verskih ali politi\u010dnih simbolov, kot je naglavna ruta. Sodi\u0161\u010de je razsodilo, da interno pravilo podjetja, ki prepoveduje no\u0161enje vidnih politi\u010dnih, filozofskih ali verskih simbolov ni neposredno diskriminatorno. Delodajalci bodo glede na razsodbo sodi\u0161\u010da EU lahko poslej prepovedali naglavno ruto na delovnem mestu, a ob pogoju, da je no\u0161enje vidnih svetovnonazorskih simbolov v podjetju prepovedano na splo\u0161no in da za to obstajajo dobro razlogi. \u017delja stranke, da \u017eenska z naglavno ruto zanjo ne opravi dolo\u010dene uslugo, pa za prepoved ni dovolj. Sodi\u0161\u010de je razsojalo v dveh primerih, belgijskem in francoskem. Gre za prva odlo\u010ditev sodi\u0161\u010da EU o no\u0161enju muslimanskih naglavnih rut na delovnem mestu. Kot je razvidno iz razsodbe sodi\u0161\u010de, gre v prvem primeru za Samiro Achbite, ki je muslimanske veroizpovedi, in jo je podjetje G4S 12. februarja 2003 zaposlilo kot receptorko. V \u010dasu ko jo je dru\u017eba zaposlila, je pri njej veljalo nenapisano pravilo, da delavci na delovnem mestu ne smejo nositi vidnih znakov politi\u010dnega, filozofskega ali verskega prepri\u010danja. Podjetje je zaposleno 12. junija 2006 zaradi njene neomajne namere, da bo na delovnem mestu nosila muslimansko naglavno ruto, odpustilo. Achibitejeva je odpoved izpodbijala pri belgijskih sodi\u0161\u010dih. Sodi\u0161\u010de EU je v primeru Achibitijeve ugotovilo, da prepoved no\u0161enja muslimanske naglavne rute, ki izhaja iz internega pravila zasebnega podjetja, s katerim je prepovedano no\u0161enje vidnih vsakr\u0161nih politi\u010dnih, filozofskih in verskih znakov na delovnem mestu, ne pomeni neposredne diskriminacije. Hkrati je sodi\u0161\u010de opozorilo, da bi lahko taka prepoved pomenila posredno diskriminacijo, \u010de bi se dokazalo, da so zaradi navidezno nevtralne obveznosti, ki jo dolo\u010da, osebe dolo\u010dene vere ali prepri\u010danja dejansko v slab\u0161em polo\u017eaju. Kot \u0161e navaja sodi\u0161\u010de, posredno diskriminacijo objektivno upravi\u010duje legitimen cilj, kot je politika politi\u010dne, filo<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[],"source":[1711],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n