Biv\u0161i politi\u010dni voditelj bosanskih Srbov Radovan Karad\u017ei\u0107, ki ga je haa\u0161ko sodi\u0161\u010de 24. marca obsodilo na 40 let zapora za zlo\u010dine med vojno v BiH, je razsodbo danes v prvem nastopu pred sodi\u0161\u010dem po izreku sodbe ozna\u010dil za po\u0161astno, poro\u010da francoska tiskovna agencija AFP. Na dana\u0161njem tehni\u010dnem zasli\u0161anju pred Mednarodnim sodi\u0161\u010dem za vojne zlo\u010dine na ozemlju nekdanje Jugoslavije se je Karad\u017ei\u0107 znova izrekel za nedol\u017enega v vseh to\u010dkah obto\u017enice vklju\u010dno z genocidom. Sodi\u0161\u010de je tudi pozval, naj ga izpusti na prostost, da bi lahko pripravil prito\u017ebo na odlo\u010ditev sodi\u0161\u010da. “Namesto edine pravi\u010dne odlo\u010ditve o moji oprostitvi in dovoljenju, da se vrnem domov – v zaporu sem \u017ee pripravil prtljago – je zdaj znana po\u0161astna razsodba, tako kot je bila po\u0161astna obto\u017enica. Osem let sem zgledno sodeloval v procesu, da ne bi prispeval h kakr\u0161ni koli kompromitaciji sodi\u0161\u010da,” je poudaril Karad\u017ei\u0107 na posebnem zasli\u0161anju, ki so ga sklicali na njegovo zahtevo in na katerem naj bi govorili o njegovih te\u017eavah z du\u0161evnim zdravjem. Karad\u017ei\u0107 je tudi poto\u017eil nad pogoji v zaporni\u0161ki celici in zahteval nov prenosni ra\u010dunalnik, s katerim bi pripravil prito\u017ebo. Karad\u017ei\u0107ev ameri\u0161ki odvetnik Peter Robinson pa je sodniku haa\u0161kega sodi\u0161\u010da Theodoru Meronu dejal, da je njegovo stranko sodba zelo prizadela in da je “kot ujeti tiger”. Meron je po poro\u010danju srbske tiskovne agencije Tanjug dejal, da bo preu\u010dil zahtevo za ra\u010dunalnik, glede zahteve za izpustitev pa je Karad\u017ei\u0107u svetoval, naj jo predlo\u017ei v pisni obliki. Haa\u0161ko sodi\u0161\u010de je Karad\u017ei\u0107a kot predsednika Republike srbske in vrhovnega poveljnika vojske bosanskih Srbov med vojno v BiH med letoma 1992 in 1995 spoznalo za krivega v 10 od 11 to\u010dk obto\u017enice, med drugim za genocid ve\u010d kot 8000 Bo\u0161njakov v Srebrenici julija 1995 in ve\u010dletno obleganje Sarajeva, kjer je bilo v skoraj vsakodnevnem obstreljevanju ubitih ve\u010d kot 10.000 ljudi. Spoznalo ga je tudi za krivega pregona, iztrebljanja, umorov, deportacij, prisilnih premestitev, nasilja, nezakonitih napad<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Biv\u0161i politi\u010dni voditelj bosanskih Srbov Radovan Karad\u017ei\u0107, ki ga je haa\u0161ko sodi\u0161\u010de 24. marca obsodilo na 40 let zapora za zlo\u010dine med vojno v BiH, je razsodbo danes v prvem nastopu pred sodi\u0161\u010dem po izreku sodbe ozna\u010dil za po\u0161astno, poro\u010da francoska tiskovna agencija AFP. Na dana\u0161njem tehni\u010dnem zasli\u0161anju pred Mednarodnim sodi\u0161\u010dem za vojne zlo\u010dine na ozemlju nekdanje Jugoslavije se je Karad\u017ei\u0107 znova izrekel za nedol\u017enega v vseh to\u010dkah obto\u017enice vklju\u010dno z genocidom. Sodi\u0161\u010de je tudi pozval, naj ga izpusti na prostost, da bi lahko pripravil prito\u017ebo na odlo\u010ditev sodi\u0161\u010da. “Namesto edine pravi\u010dne odlo\u010ditve o moji oprostitvi in dovoljenju, da se vrnem domov – v zaporu sem \u017ee pripravil prtljago – je zdaj znana po\u0161astna razsodba, tako kot je bila po\u0161astna obto\u017enica. Osem let sem zgledno sodeloval v procesu, da ne bi prispeval h kakr\u0161ni koli kompromitaciji sodi\u0161\u010da,” je poudaril Karad\u017ei\u0107 na posebnem zasli\u0161anju, ki so ga sklicali na njegovo zahtevo in na katerem naj bi govorili o njegovih te\u017eavah z du\u0161evnim zdravjem. Karad\u017ei\u0107 je tudi poto\u017eil nad pogoji v zaporni\u0161ki celici in zahteval nov prenosni ra\u010dunalnik, s katerim bi pripravil prito\u017ebo. Karad\u017ei\u0107ev ameri\u0161ki odvetnik Peter Robinson pa je sodniku haa\u0161kega sodi\u0161\u010da Theodoru Meronu dejal, da je njegovo stranko sodba zelo prizadela in da je “kot ujeti tiger”. Meron je po poro\u010danju srbske tiskovne agencije Tanjug dejal, da bo preu\u010dil zahtevo za ra\u010dunalnik, glede zahteve za izpustitev pa je Karad\u017ei\u0107u svetoval, naj jo predlo\u017ei v pisni obliki. Haa\u0161ko sodi\u0161\u010de je Karad\u017ei\u0107a kot predsednika Republike srbske in vrhovnega poveljnika vojske bosanskih Srbov med vojno v BiH med letoma 1992 in 1995 spoznalo za krivega v 10 od 11 to\u010dk obto\u017enice, med drugim za genocid ve\u010d kot 8000 Bo\u0161njakov v Srebrenici julija 1995 in ve\u010dletno obleganje Sarajeva, kjer je bilo v skoraj vsakodnevnem obstreljevanju ubitih ve\u010d kot 10.000 ljudi. Spoznalo ga je tudi za krivega pregona, iztrebljanja, umorov, deportacij, prisilnih premestitev, nasilja, nezakonitih napad<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[],"source":[1711],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n