Princesa Jelisaveta Kara\u0111or\u0111evi\u0107 je vlo\u017eila to\u017ebo proti Sloveniji na Evropskem sodi\u0161\u010du za \u010dlovekove pravice v Strasbourgu, v kateri zahteva vrnitev dvorca Brdo pri Kranju in pripadajo\u010dih zemlji\u0161\u010d, poro\u010dajo srbski mediji. 80-letna h\u010derka pokojnega kneza Pavla Kara\u0111or\u0111evi\u0107a trdi, da je bil dvorec, v katerem je pre\u017eivljala otro\u0161tvo, nezakonito odvzet. Njen bankir iz Z\u00fcricha Gerard Hoffmann ocenjuje, da je posestvo vredno 300 milijonov dolarjev, danes poro\u010da srbski \u010dasnik Kurir. “Primerno bi bilo, da bi Slovenija izpla\u010dala od\u0161kodnino moji stranki in vdovi njenega pokojnega brata v vrednosti simboli\u010dnih 50 milijonov dolarjev,” je dejal Hoffmann. Princesin odvetnik v Sloveniji Peter Kos je navedel, da je vrednost dvorca ocenjena na 65 milijonov dolarjev, in izjavil, da bi Jelisaveta lahko zahtevala polovico tega zneska, \u0161e navaja Kurir. Potomci jugoslovanske kraljeve dru\u017eine Kara\u0111or\u0111evi\u0107 so to\u017ebo na sodi\u0161\u010du v Strasbourgu vlo\u017eili, potem ko so iz\u010drpali vsa pravna sredstva v Sloveniji. V generalnem sekretariatu vlade, ki je pristojen za Brdo, in na dr\u017eavnem pravobranilstvu, ki je v tej zadevi zastopalo dr\u017eavo pred sodi\u0161\u010di, so pred \u010dasom za Dnevnik pojasnili, da so vsi sodni postopki kon\u010dani in da dru\u017eina Kara\u0111or\u0111evi\u0107 s svojimi zahtevki ni bila uspe\u0161na, ker po 87. \u010dlenu zakona o denacionalizaciji ne sodi med denacionalizacijske upravi\u010dence. Posestvo Brdo je bilo v letih od 1935 do 1941 v lasti kneza Pavla Kara\u0111or\u0111evi\u0107a, ki je najprej kupil dvorec, nato pa je od okoli\u0161kih kmetov v letih od 1936 do 1939 postopno dokupoval \u0161e zemlji\u0161\u010da in posestvo zaokro\u017eil v celoto, kakr\u0161na je \u0161e danes. Leta 1947 so Brdo nacionalizirali in od takrat je dr\u017eavno. Dru\u017eina Kara\u0111or\u0111evi\u0107 je po sprejetju zakona o denacionalizaciji na upravno enoto vlo\u017eila denacionalizacijski zahtevek.Slovenija<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Princesa Jelisaveta Kara\u0111or\u0111evi\u0107 je vlo\u017eila to\u017ebo proti Sloveniji na Evropskem sodi\u0161\u010du za \u010dlovekove pravice v Strasbourgu, v kateri zahteva vrnitev dvorca Brdo pri Kranju in pripadajo\u010dih zemlji\u0161\u010d, poro\u010dajo srbski mediji. 80-letna h\u010derka pokojnega kneza Pavla Kara\u0111or\u0111evi\u0107a trdi, da je bil dvorec, v katerem je pre\u017eivljala otro\u0161tvo, nezakonito odvzet. Njen bankir iz Z\u00fcricha Gerard Hoffmann ocenjuje, da je posestvo vredno 300 milijonov dolarjev, danes poro\u010da srbski \u010dasnik Kurir. “Primerno bi bilo, da bi Slovenija izpla\u010dala od\u0161kodnino moji stranki in vdovi njenega pokojnega brata v vrednosti simboli\u010dnih 50 milijonov dolarjev,” je dejal Hoffmann. Princesin odvetnik v Sloveniji Peter Kos je navedel, da je vrednost dvorca ocenjena na 65 milijonov dolarjev, in izjavil, da bi Jelisaveta lahko zahtevala polovico tega zneska, \u0161e navaja Kurir. Potomci jugoslovanske kraljeve dru\u017eine Kara\u0111or\u0111evi\u0107 so to\u017ebo na sodi\u0161\u010du v Strasbourgu vlo\u017eili, potem ko so iz\u010drpali vsa pravna sredstva v Sloveniji. V generalnem sekretariatu vlade, ki je pristojen za Brdo, in na dr\u017eavnem pravobranilstvu, ki je v tej zadevi zastopalo dr\u017eavo pred sodi\u0161\u010di, so pred \u010dasom za Dnevnik pojasnili, da so vsi sodni postopki kon\u010dani in da dru\u017eina Kara\u0111or\u0111evi\u0107 s svojimi zahtevki ni bila uspe\u0161na, ker po 87. \u010dlenu zakona o denacionalizaciji ne sodi med denacionalizacijske upravi\u010dence. Posestvo Brdo je bilo v letih od 1935 do 1941 v lasti kneza Pavla Kara\u0111or\u0111evi\u0107a, ki je najprej kupil dvorec, nato pa je od okoli\u0161kih kmetov v letih od 1936 do 1939 postopno dokupoval \u0161e zemlji\u0161\u010da in posestvo zaokro\u017eil v celoto, kakr\u0161na je \u0161e danes. Leta 1947 so Brdo nacionalizirali in od takrat je dr\u017eavno. Dru\u017eina Kara\u0111or\u0111evi\u0107 je po sprejetju zakona o denacionalizaciji na upravno enoto vlo\u017eila denacionalizacijski zahtevek.Slovenija<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[],"source":[1711],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n