Rutte je \u017ee v sredo zve\u010der dejal, da so Nizozemci glasovali proti populizmu. “To je ve\u010der, ko so Nizozemci po brexitu in ameri\u0161kih volitvah rekli konec populizmu,” je pred svojimi privr\u017eenci v Haagu dejal Rutte.<\/p>\n
Njegov najve\u010dji tekmec, prvi mo\u017e skrajne desne Stranke za svobodo (PVV), populist Geert Wilders je po porazu volitvah in uvrstitvi stranke na drugo mesto prav tako \u010destital zmagovalcu in mu ponudil roko sodelovanja. Hkrati je poudaril, da je bila njegova stranka “eden od zmagovalcev” v sredo in da bodo “naslednji\u010d zagotovo \u0161tevilka ena”.<\/p>\n
Wilders je tik pred volitvami veljal za skoraj najverjetnej\u0161ega zmagovalca volitev. Po ocenah strokovnjakov za volitve je prav visoka volilna udele\u017eba eden od razlogov, da mu ni uspelo, da bi postal najmo\u010dnej\u0161a parlamentarna stranka na Nizozemskem. Volilna udele\u017eba je bila nekaj manj kot 78 odstotna.<\/p>\n
Poznavalci \u017ee napovedujejo, da bo imel Rutte, ki \u017ee velja za najverjetnej\u0161ega mandatarja za sestavo vlade, nemalo te\u017eav sestavi vladajo\u010de koalicijo. Pogoj za sestavo ve\u010dinske vlade na Nizozemskem je, da ima v 150-\u010dlanskem parlamentu najmanj 76 glasov podpore.<\/p>\n
Glede na volilne rezultate po pre\u0161tetih 95 odstotkih glasov, je VVD dobila 21,3 odstotka glasov ali 33 mandatov, kar je osem manj kot na volitvah pred petimi leti. Dosedanji koalicijski partnerji, socialni demokrati (PvDA) pa so s 5,7 odstotka glasov podpore in z devetimi osvojenim mandati oz. kar 29 sede\u017ei manj do\u017eiveli najhuj\u0161i poraz v zgodovini nizozemskih parlamentarnih volitev, tako da bo Rutte moral koalicijo raz\u0161iriti.<\/p>\n
Za sestavo vlade bo Rutte, ki je \u017ee v naprej zavrnil sodelovanje z Wildersovo PVV, potreboval tako najmanj \u0161tiri stranke. Po poro\u010danju nem\u0161ke tiskovne agencije dpa bi lahko sklenil koalicijo z dosedanjim PvDA, kr\u0161\u010danskimi demokrati (CDA), ki so z 12,4 odstotka glasov podpore ali 19 mandati pristali na tretjem mestu, in levo usmerjenimi, liberalnimi demokrati (D66), ki so na volitvah dobili 12,1 odstotka glasov podpore in prav tako 19 mandatov.<\/p>\n
Alternativna izbira je, da VVD namesto socialdemokratov v koalicijo povabi kr\u0161\u010dansko unijo (CU), ki je prejela 3,4 odstotka glasov podpre ali pet mandatov, zeleno stranko GroenLinks (GL), ki velja za velike zmagovalce leto\u0161njih volitev. Stranka je prejela devet odstotkov glasov podpore in s tem 14 poslanskih mandatov – deset ve\u010d kot leta 2012 oz. za skoraj \u0161tirikrat ve\u010d. V prestolnici Amsterdam so celo postali najmo\u010dnej\u0161a stranka.<\/p>\n
Wildersova PVV je sicer na drugem mestu dobila 13,1 odstotka glasov podpore oz. 20 poslanskih sede\u017eev – pet ve\u010d od zadnjih volitev. Po CDA in D66 sledijo socialisti (SP) z 9,1 odstotka glasov ali 14 mandati in GL. Skupno bo v novem nizozemskem parlamentu 13 strank.<\/p>\n
Na Nizozemskem za vstop v parlament ne obstaja v naprej dolo\u010den volilni prag, zato za vsaj en poslanski mandat v parlamentu stranka potrebuje le majhen dele\u017e glasov volivcev, kar pomeni, da v parlament pridejo \u0161tevilne manj\u0161e stranke, s tem pa je ote\u017eeno sestavljanje vladajo\u010de koalicije.<\/p>\n
Evropo je po objavi rezultatov nizozemskih parlamentarnih volitev zajel val olaj\u0161anja, ker z Wildersom ni slavil tabor nasprotnikov Evropske unije. Vodilni evropski politiki so Rutteju \u017ee \u010destitali za zmago.<\/p>\n
Na Nizozemskem so volitve sredi tedna potekale v senci spora s Tur\u010dijo, ker nizozemske oblasti predstavnikom uradne Ankare niso dovolile, da bi nagovorili nizozemskem Turke pred aprilskim referendumom o ustavnih spremembah v Tur\u010diji. Slednja je po objavi rezultatov poudarila, da ni razlike med vladajo\u010dimi nizozemskimi liberalci in fa\u0161isti\u010dno, proti migrantom usmerjeno politiko desni\u010darskega populista Wildersa.<\/p>\n
Na Nizozemskem bodo kon\u010dne neuradne rezultate parlamentarnih volitev sicer objavili z zamudo. Zaenkrat so pre\u0161teli okoli 95 odstotkov glasov, preostale pa bi lahko pre\u0161tevali vse do petka. Kon\u010dne uradne rezultate volitev naj bi predvidoma objavili 21. marca.<\/p>\n
Po lanskoletnem britanskem referendumu, na katerem so britanski volivci presenetljivo izglasovali izstop Velike Britanije iz EU, ter nepri\u010dakovani zmagi Donalda Trumpa na predsedni\u0161kih volitvah v ZDA, so bile parlamentarne volitve na Nizozemskem tudi preizkus priljubljenosti skrajno desnih in populisti\u010dnih strank pred ostalimi leto\u0161njimi volitvami v Evropi, kot so predsedni\u0161ke volitve v Franciji in parlamentarne v Nem\u010diji.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Na Nizozemskem je na sredinih parlamentarnih volitvah slavila Ljudska stranka za svobodo in demokracijo (VVD) premierja Marka Rutteja, ki si je zaradi dosedanjega spretnega izogibanja, da bi kakr\u0161nekoli te\u017eave vplivale na nanj, \u017ee prislu\u017eil vzdevek teflonski premier. Ali bo lahko sestavil tudi svojo tretjo vlado, se bo \u0161ele videlo.<\/p>\n","protected":false},"author":8,"featured_media":226788,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[8208,3656],"source":[4511],"supertag":[6103],"acf":[],"yoast_head":"\n