Do 5. aprila bodo na zgornjem hodniku mariborskega kino centra Kolosej na ogled razstava fotografij svetovnega popotnika, fotografa in urednika fotografije pri National Geographic Slovenija Arneja Hodali\u010da, ki je s soavtorico in fotografinjo Katjo Bidovec ustvaril fotografske portrete izginjajo\u010dih ljudstev Etiopije. “Osnovna ideja je bila fotografirati ljudi v prenosnem studiu, ki omogo\u010da ponovljivo osvetlitev studijske kakovosti, ne glede na polo\u017eaj sonca in razpolo\u017eljivo svetlobo. Projekt je neke vrste poklon ikoni\u010dnim fotografijam Indijancev avtorja Edwarda S. Curtisa. Delal sem v sodelovanju s kolegico in z nadarjeno studijsko fotografinjo Katjo Bidovec,” je na sino\u010dnjem odprtju razstave izpostavil Arne Hodali\u010d. \u017delela sta ustvariti u\u010dinek, kot da bi bile fotografije posnete v pravem fotografskem studiu, \u010deprav je bilo fotografiranje izvedeno na zelo oddaljenih in te\u017eko dostopnih obmo\u010djih ter v zelo te\u017ekih razmerah. “Ni \u0161lo za nobeno ma\u0161karado. Ljudi smo fotografirali tak\u0161ni kot so. Ni\u010desar nismo dodajali ali odstranili,” je povedala fotografinja, ki je na terenu opravljala “casting”, torej se pogajala, prepri\u010devala posameznike, da bi se fotografirali. Kar velikokrat ni bila enostavna naloga. \u017de priti v te odro\u010dne kraje je bil velik podvig, tveganje, da se z njuno drago opremo kaj zgodi, veliko, ko so premagovali potoke, blatne terene\u00a0… Ljudstva, ki \u017eivijo ob vzhodnem in zahodnem bregu reke Omo so \u0161e zelo prvinski, \u0161e vedno \u017eivijo kot pred stoletji. Ka\u017ee, da tja misionarji niso zahajali, da bi s tem nanje tudi vplivali ali jih spreminjali, sklepa Hodali\u010d. A vendar te skupine in njihova kultura postopoma izginjajo to pa zaradi obse\u017enega namakanja in projektov hidroelektrarn vzdol\u017e reke Omo. Zato njuno delo ni le fotografski projekt, ampak tudi sociolo\u0161ki in antropolo\u0161ki prispevek prihodnjim generacijam. “Morda bo to \u010dez sto let edini dokument plemena Kara, ki jih je le \u0161e kak\u0161nih 2000,” \u0161e pravi fotograf. S postprodukcijo in na\u010dinom izdelave so na fotografijah<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Do 5. aprila bodo na zgornjem hodniku mariborskega kino centra Kolosej na ogled razstava fotografij svetovnega popotnika, fotografa in urednika fotografije pri National Geographic Slovenija Arneja Hodali\u010da, ki je s soavtorico in fotografinjo Katjo Bidovec ustvaril fotografske portrete izginjajo\u010dih ljudstev Etiopije. “Osnovna ideja je bila fotografirati ljudi v prenosnem studiu, ki omogo\u010da ponovljivo osvetlitev studijske kakovosti, ne glede na polo\u017eaj sonca in razpolo\u017eljivo svetlobo. Projekt je neke vrste poklon ikoni\u010dnim fotografijam Indijancev avtorja Edwarda S. Curtisa. Delal sem v sodelovanju s kolegico in z nadarjeno studijsko fotografinjo Katjo Bidovec,” je na sino\u010dnjem odprtju razstave izpostavil Arne Hodali\u010d. \u017delela sta ustvariti u\u010dinek, kot da bi bile fotografije posnete v pravem fotografskem studiu, \u010deprav je bilo fotografiranje izvedeno na zelo oddaljenih in te\u017eko dostopnih obmo\u010djih ter v zelo te\u017ekih razmerah. “Ni \u0161lo za nobeno ma\u0161karado. Ljudi smo fotografirali tak\u0161ni kot so. Ni\u010desar nismo dodajali ali odstranili,” je povedala fotografinja, ki je na terenu opravljala “casting”, torej se pogajala, prepri\u010devala posameznike, da bi se fotografirali. Kar velikokrat ni bila enostavna naloga. \u017de priti v te odro\u010dne kraje je bil velik podvig, tveganje, da se z njuno drago opremo kaj zgodi, veliko, ko so premagovali potoke, blatne terene\u00a0… Ljudstva, ki \u017eivijo ob vzhodnem in zahodnem bregu reke Omo so \u0161e zelo prvinski, \u0161e vedno \u017eivijo kot pred stoletji. Ka\u017ee, da tja misionarji niso zahajali, da bi s tem nanje tudi vplivali ali jih spreminjali, sklepa Hodali\u010d. A vendar te skupine in njihova kultura postopoma izginjajo to pa zaradi obse\u017enega namakanja in projektov hidroelektrarn vzdol\u017e reke Omo. Zato njuno delo ni le fotografski projekt, ampak tudi sociolo\u0161ki in antropolo\u0161ki prispevek prihodnjim generacijam. “Morda bo to \u010dez sto let edini dokument plemena Kara, ki jih je le \u0161e kak\u0161nih 2000,” \u0161e pravi fotograf. S postprodukcijo in na\u010dinom izdelave so na fotografijah<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[],"source":[1711],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n