Na smeh mi je \u0161lo, ko je nogometna zveza pred nekaj leti oglobila mariborski klub zaradi navija\u0161kega skandiranja Ubi, ubi, \u017eabara! Tipi\u010dno, ko nekdo zaradi dreves ne vidi gozda. Seveda ne gre za nobeno sovra\u017eno in diskriminatorno vzklikanje, ljudje si pa\u010d dajo du\u0161ka. Brez ciljev in zlih namenov. \u0160tajerska folklora pravijo tak\u0161nemu obna\u0161anju, kar je morda \u0161e najbolj blizu resnice in ne pomeni ni\u010d slab\u0161alnega, saj literatura (kultura) rada \u010drpa iz folklore. Kar pa je nekulturno, je vedenje star\u0161ev, ki spremljajo svoje messije po pionirskih turnirjih. Tam pa gre res – na no\u017e. Ko igrajo otroci, med igri\u0161\u010dem in gledalci ni ograje, redarja in policista. Sodnik je prepu\u0161\u010den na milost in nemilost gore\u010dih navija\u010dev, ki so za zmago svojega kluba (sina) pripravljeni storiti vse. Budalo fukjeno! Sudija, nima\u0161 pojma. Faul, roka, penal, kaj si slep!? Idiot! Tele zme\u0161ano, kje ima\u0161 \u0161pegle? Uboga mati, ki te je rodila. Daj, spizdi tja, od koder si pri\u0161el. Bi rad eno po pi\u010dki\u00a0… In ko se razgrete navija\u0161ke glave po porazu nekoliko ohladijo, se na ra\u017enju znajde trener. Zakaj ni prej menjal? Mojega ne bom ve\u010d vozil na trening, ko pa tako malo igra. Tisti mali, ki ga daje not, je analfabet. Brezzveze je vse skupaj, \u010de samo izgubljajo. Pazite, govorimo o star\u0161ih desetletnikov – ti zadnji pa itak v kaosu jo\u010dejo, tudi \u010de zmagajo. Stepli sta se tudi star\u0161evski skupini istega kluba. Gotovo zato, ker je bila ena polovica pametnej\u0161a. Spet drugi\u010d je nek trener, ki si ne zaslu\u017ei tega naziva, metal plastenko z vodo in verbalno udrihal \u010dez sodnika, ker ni dosodil ne vem \u010desa \u017ee. Po koncu tekme pa je tekel za njim – kot bik, pred katerega pomolijo rde\u010do coto – izgledal je \u017ee pribli\u017eno enako. V tak\u0161nem temperamentnem okolju je zato kot strela z jasnega udaril tiskani dopis, ki ga je star\u0161em pomolil Jo\u017eek \u0160pilak, novope\u010deni trener selekcij \u017denskega nogometnega kluba Pomurje. Kodeks vedenja za star\u0161e! V dvanajstih to\u010dkah. Naj ga razpo\u0161lje na domove vseh \u0161tirideset tiso\u010d registriranih nogometa\u0161ev v Sl<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Na smeh mi je \u0161lo, ko je nogometna zveza pred nekaj leti oglobila mariborski klub zaradi navija\u0161kega skandiranja Ubi, ubi, \u017eabara! Tipi\u010dno, ko nekdo zaradi dreves ne vidi gozda. Seveda ne gre za nobeno sovra\u017eno in diskriminatorno vzklikanje, ljudje si pa\u010d dajo du\u0161ka. Brez ciljev in zlih namenov. \u0160tajerska folklora pravijo tak\u0161nemu obna\u0161anju, kar je morda \u0161e najbolj blizu resnice in ne pomeni ni\u010d slab\u0161alnega, saj literatura (kultura) rada \u010drpa iz folklore. Kar pa je nekulturno, je vedenje star\u0161ev, ki spremljajo svoje messije po pionirskih turnirjih. Tam pa gre res – na no\u017e. Ko igrajo otroci, med igri\u0161\u010dem in gledalci ni ograje, redarja in policista. Sodnik je prepu\u0161\u010den na milost in nemilost gore\u010dih navija\u010dev, ki so za zmago svojega kluba (sina) pripravljeni storiti vse. Budalo fukjeno! Sudija, nima\u0161 pojma. Faul, roka, penal, kaj si slep!? Idiot! Tele zme\u0161ano, kje ima\u0161 \u0161pegle? Uboga mati, ki te je rodila. Daj, spizdi tja, od koder si pri\u0161el. Bi rad eno po pi\u010dki\u00a0… In ko se razgrete navija\u0161ke glave po porazu nekoliko ohladijo, se na ra\u017enju znajde trener. Zakaj ni prej menjal? Mojega ne bom ve\u010d vozil na trening, ko pa tako malo igra. Tisti mali, ki ga daje not, je analfabet. Brezzveze je vse skupaj, \u010de samo izgubljajo. Pazite, govorimo o star\u0161ih desetletnikov – ti zadnji pa itak v kaosu jo\u010dejo, tudi \u010de zmagajo. Stepli sta se tudi star\u0161evski skupini istega kluba. Gotovo zato, ker je bila ena polovica pametnej\u0161a. Spet drugi\u010d je nek trener, ki si ne zaslu\u017ei tega naziva, metal plastenko z vodo in verbalno udrihal \u010dez sodnika, ker ni dosodil ne vem \u010desa \u017ee. Po koncu tekme pa je tekel za njim – kot bik, pred katerega pomolijo rde\u010do coto – izgledal je \u017ee pribli\u017eno enako. V tak\u0161nem temperamentnem okolju je zato kot strela z jasnega udaril tiskani dopis, ki ga je star\u0161em pomolil Jo\u017eek \u0160pilak, novope\u010deni trener selekcij \u017denskega nogometnega kluba Pomurje. Kodeks vedenja za star\u0161e! V dvanajstih to\u010dkah. Naj ga razpo\u0161lje na domove vseh \u0161tirideset tiso\u010d registriranih nogometa\u0161ev v Sl<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[],"source":[1711],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n