{media}undefined{\/media}Za\u010delo se je. Vse kar brsti, poganja, nabreka in me dela nervoznega. Zdaj samo \u0161e \u010dakam na tisti trenutek, ko se bodo odprli vsi cvetovi tega sveta hkrati in iz nas naredili sluzaste, hripave stvore, ki se ne bodo znali pogovarjati o ni\u010demer drugem kot o alergiji. Gumbki se odpenjajo, krila postajajo kraj\u0161a, vse ve\u010d mehurjev in ledvic je prehlajenih. Z zvon\u010dki in trobenticami se je fantasti\u010dno razcvetelo tudi spoznanje, da iz novoletnih zaobljub ni nastalo ni\u010d in da so ljubezenski ro\u010daji in celulit pripravljeni na novo porcijo sladoleda. Morda prav tistega, \u0161e posebno sladkega, z imenom Modro nebo. Ker \u010de poletje pre\u017eivlja\u0161 v ohlapni jopici ob\u017ealovanja, ga tvoje telo v naslednjih mesecih prav veliko ne bo videlo. Ma\u010dki se bodo za\u010deli goniti, mr\u010des se v rojih vra\u010da in prej ali slej bo mestni park izgledal kot poljska bolni\u0161nica, v kateri najstniki ob cenenem vinu vadijo umetno dihanje. In osnove ginekologije. Kar koli \u017ee te dni oble\u010de\u0161, je narobe. Ker te zjutraj zebe, popoldne pa se domov vrne\u0161 zaripel in prepoten. Da premika ure, po katerem se zdi, da se dan in zehanje nikoli ne kon\u010data, sploh ne omenjam. Pomlad me nikoli ni sezula. Preve\u010d predvidljiva je in zelo malo domi\u0161ljije potrebuje\u0161, da ti je ves ta cirkus v\u0161e\u010d. Moji dnevi so jesenski, zimski. Molovski. Bolj temni kot svetli. V toplem objemu ti\u0161ine. Ker takrat nih\u010de od mene ni\u010desar ne pri\u010dakuje. Spomladi in poleti vsi gnjavijo. Pojdi na sprehod! Pojdi na Pohorje! Greva nabirat \u010dema\u017e! Regrat! Teloh! Gremo se kopat! Gremo na piknik! Gremo na fitnes! Gremo v bo\u017ejo mater! Sploh piknikov nisem nikoli zares maral. Nekako ne najdem pravega veselja v tem, da si, sede\u010d na mravlji\u0161\u010du, po pretankem in z ajavarjem zapacanem plasti\u010dnem kro\u017eniku sem in tja potakam za\u017egano perutni\u010dko, medtem ko z roko s paradi\u017enika odganjam ose. Zakaj si ne damo miru? Zakaj nekaj tako banalnega in neobhodnega, kot je letni \u010das, povezujemo s celim kupom obveznosti in pri\u010dakovanj? \u010ce posebno \u010dustvenih. Samskim, ki te d<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
{media}undefined{\/media}Za\u010delo se je. Vse kar brsti, poganja, nabreka in me dela nervoznega. Zdaj samo \u0161e \u010dakam na tisti trenutek, ko se bodo odprli vsi cvetovi tega sveta hkrati in iz nas naredili sluzaste, hripave stvore, ki se ne bodo znali pogovarjati o ni\u010demer drugem kot o alergiji. Gumbki se odpenjajo, krila postajajo kraj\u0161a, vse ve\u010d mehurjev in ledvic je prehlajenih. Z zvon\u010dki in trobenticami se je fantasti\u010dno razcvetelo tudi spoznanje, da iz novoletnih zaobljub ni nastalo ni\u010d in da so ljubezenski ro\u010daji in celulit pripravljeni na novo porcijo sladoleda. Morda prav tistega, \u0161e posebno sladkega, z imenom Modro nebo. Ker \u010de poletje pre\u017eivlja\u0161 v ohlapni jopici ob\u017ealovanja, ga tvoje telo v naslednjih mesecih prav veliko ne bo videlo. Ma\u010dki se bodo za\u010deli goniti, mr\u010des se v rojih vra\u010da in prej ali slej bo mestni park izgledal kot poljska bolni\u0161nica, v kateri najstniki ob cenenem vinu vadijo umetno dihanje. In osnove ginekologije. Kar koli \u017ee te dni oble\u010de\u0161, je narobe. Ker te zjutraj zebe, popoldne pa se domov vrne\u0161 zaripel in prepoten. Da premika ure, po katerem se zdi, da se dan in zehanje nikoli ne kon\u010data, sploh ne omenjam. Pomlad me nikoli ni sezula. Preve\u010d predvidljiva je in zelo malo domi\u0161ljije potrebuje\u0161, da ti je ves ta cirkus v\u0161e\u010d. Moji dnevi so jesenski, zimski. Molovski. Bolj temni kot svetli. V toplem objemu ti\u0161ine. Ker takrat nih\u010de od mene ni\u010desar ne pri\u010dakuje. Spomladi in poleti vsi gnjavijo. Pojdi na sprehod! Pojdi na Pohorje! Greva nabirat \u010dema\u017e! Regrat! Teloh! Gremo se kopat! Gremo na piknik! Gremo na fitnes! Gremo v bo\u017ejo mater! Sploh piknikov nisem nikoli zares maral. Nekako ne najdem pravega veselja v tem, da si, sede\u010d na mravlji\u0161\u010du, po pretankem in z ajavarjem zapacanem plasti\u010dnem kro\u017eniku sem in tja potakam za\u017egano perutni\u010dko, medtem ko z roko s paradi\u017enika odganjam ose. Zakaj si ne damo miru? Zakaj nekaj tako banalnega in neobhodnega, kot je letni \u010das, povezujemo s celim kupom obveznosti in pri\u010dakovanj? \u010ce posebno \u010dustvenih. Samskim, ki te d<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[],"source":[1711],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n