Nem\u0161ki vojaki pred odhodom na fronto, Oskar je prvi z leveOsebni arhiv Oskarja Dol\u0161akaEna od zna\u010dilnosti nem\u0161ke okupacije na slovenskem \u0160tajerskem (pa tudi na Koro\u0161kem in Gorenjskem) je bila prisilna mobilizacija v nem\u0161ko vojsko. Priprave za izvedbo nem\u0161ke voja\u0161ke mobilizacije so se za\u010dele \u017ee leta 1941 v povezavi z okupatorjevim re\u0161evanjem podelitve nem\u0161kega dr\u017eavljanstva prebivalstvu tistega dela Slovenije, ki si ga je pri razkosanju Dravske banovine med tri okupatorje aprila 1941 prilastila Nem\u010dija. Nem\u0161ko prisilno mobilizacijo so za\u010deli izvajati leta 1942, ko je bila izdana odredba \u0161efa civilne uprave na Spodnjem \u0160tajerskem o uvedbi vojnega prava in dr\u017eavne delovne slu\u017ebe na tem obmo\u010dju. Odredba se je dotikala tudi objave popisa letnikov 1923 in 1924. V letu 1942 so bili najprej popisi letnikov 1923 in 1924, sledili so popisi letnikov 1921 in 1922, 1919 in 1920, novembra in decembra 1942 pa \u0161e popisi letnikov 1918 in 1925. Popisom so kmalu sledili nabori in tem vpoklici. \u017de okoli 20. julija 1942 je bil na \u0160tajerskem vpoklican v nem\u0161ko vojsko letnik 1923. Vpoklic je bil “zelo uspe\u0161en”, saj se vpoklicani v glavnem niso imeli kam umakniti. To se je nato ponovilo tudi jeseni 1942 in prete\u017eno \u0161e leta 1943. Vpoklice so izvajali postopoma, tako da so do konca poletja 1943 vpoklicali letnike med 1926 in 1914, kar je okoli 60 odstotkov vseh mobilizirancev. Druge obveznike od letnika 1928 do 1908 so vpoklicali prete\u017eno v letu 1944 in preostale, vklju\u010dno z letnikom 1929, \u0161e leta 1945. Raj\u0161i ubogam in padem Mobilizacijo so Nemci spremljali z represalijami nad Slovenci. Med temi velja omeniti streljanje talcev, ki so jih izbirali tudi med dezerterji iz nem\u0161ke vojske. Naju\u010dinkovitej\u0161i ukrep za poslu\u0161nost vojnih obveznikov pa je bila gro\u017enja oziroma represalije nad svojci obveznikov, pri katerih se je udoma\u010dilo na\u010delo “Raj\u0161i ubogam in sam padem, samo da ohranim dru\u017eino in dom”. Poleg dr\u017eavne delovne slu\u017ebe in redne vojske so nem\u0161ke oblasti silile Slovence \u0161e v \u0161tevilne druge<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Nem\u0161ki vojaki pred odhodom na fronto, Oskar je prvi z leveOsebni arhiv Oskarja Dol\u0161akaEna od zna\u010dilnosti nem\u0161ke okupacije na slovenskem \u0160tajerskem (pa tudi na Koro\u0161kem in Gorenjskem) je bila prisilna mobilizacija v nem\u0161ko vojsko. Priprave za izvedbo nem\u0161ke voja\u0161ke mobilizacije so se za\u010dele \u017ee leta 1941 v povezavi z okupatorjevim re\u0161evanjem podelitve nem\u0161kega dr\u017eavljanstva prebivalstvu tistega dela Slovenije, ki si ga je pri razkosanju Dravske banovine med tri okupatorje aprila 1941 prilastila Nem\u010dija. Nem\u0161ko prisilno mobilizacijo so za\u010deli izvajati leta 1942, ko je bila izdana odredba \u0161efa civilne uprave na Spodnjem \u0160tajerskem o uvedbi vojnega prava in dr\u017eavne delovne slu\u017ebe na tem obmo\u010dju. Odredba se je dotikala tudi objave popisa letnikov 1923 in 1924. V letu 1942 so bili najprej popisi letnikov 1923 in 1924, sledili so popisi letnikov 1921 in 1922, 1919 in 1920, novembra in decembra 1942 pa \u0161e popisi letnikov 1918 in 1925. Popisom so kmalu sledili nabori in tem vpoklici. \u017de okoli 20. julija 1942 je bil na \u0160tajerskem vpoklican v nem\u0161ko vojsko letnik 1923. Vpoklic je bil “zelo uspe\u0161en”, saj se vpoklicani v glavnem niso imeli kam umakniti. To se je nato ponovilo tudi jeseni 1942 in prete\u017eno \u0161e leta 1943. Vpoklice so izvajali postopoma, tako da so do konca poletja 1943 vpoklicali letnike med 1926 in 1914, kar je okoli 60 odstotkov vseh mobilizirancev. Druge obveznike od letnika 1928 do 1908 so vpoklicali prete\u017eno v letu 1944 in preostale, vklju\u010dno z letnikom 1929, \u0161e leta 1945. Raj\u0161i ubogam in padem Mobilizacijo so Nemci spremljali z represalijami nad Slovenci. Med temi velja omeniti streljanje talcev, ki so jih izbirali tudi med dezerterji iz nem\u0161ke vojske. Naju\u010dinkovitej\u0161i ukrep za poslu\u0161nost vojnih obveznikov pa je bila gro\u017enja oziroma represalije nad svojci obveznikov, pri katerih se je udoma\u010dilo na\u010delo “Raj\u0161i ubogam in sam padem, samo da ohranim dru\u017eino in dom”. Poleg dr\u017eavne delovne slu\u017ebe in redne vojske so nem\u0161ke oblasti silile Slovence \u0161e v \u0161tevilne druge<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[],"source":[1711],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n