\u0160tevilo mladoletnih storilcev kaznivih dejanj v Slovenji \u017ee vse od osamosvojitve upada. \u0160e leta 2004 je bilo med vsemi storilci kaznivih dejanj 10,3 odstotka mladoletnih, leta 2014 pa le \u0161e 5,7 odstotka. \u0160tevilo kaznivih dejanj, v katera so bili vpleteni mladoletni, je v tem \u010dasu upadlo s 3349 na 1909. Zni\u017ealo se je tudi \u0161tevilo mladoletnikov, vpletenih v kazniva dejanja. \u010ce so jih leta 2004 zabele\u017eili 1912, jih je bilo leta 2014 skoraj pol manj, 1044. Kot ugotavljata raziskovalki In\u0161tituta za kriminologijo pri ljubljanski pravni fakulteti Katja Filip\u010di\u010d in Mojca M. Plesni\u010dar, ve\u010dji del kaznivih dejanj, ki jih storijo mladoletniki, po policijskih podatkih spada v kategorijo premo\u017eenjskih kaznivih dejanj (56 odstotkov v letu 2012). Nara\u0161\u010da dele\u017e kaznivih dejanj na podro\u010dju drog (5,4 odstotka v 2012), medtem ko dele\u017e nasilnih kaznivih dejanj zna\u0161a 9,7 odstotka vseh kaznivih dejanj, ki jih storijo mladoletniki. V prihodnje se obseg mladoletnih kaznivih dejanj najverjetneje ne bo spreminjal, ocenjujejo tako policisti kot socialni delavci in \u0161olski psihologi. So pa policisti po navedbah raziskovalk opozorili na t. i. sivo cono mladoletni\u0161ke kriminalitete, \u0161e posebej na zlorabo modernih tehnologij. Ob\u0161irnih \u0161tudij razlogov, da se mladoletniki spu\u0161\u010dajo v kazniva dejanja, po navedbah raziskovalk sicer ni. Nekatere manj\u0161e raziskave pa so nakazale, da je mo\u017een razlog za porast v dele\u017eu premo\u017eenjskih kaznivih dejanj povezan z ekonomsko krizo po letu 2008. Stopnja rev\u0161\u010dine med otroki v Sloveniji se je od za\u010detka gospodarske krize povi\u0161ala, kar je pove\u010dalo razlike med zaznanimi potrebami mladih po dobrinah in njihovo sposobnostjo, da te dobrine pridobijo na zakonit na\u010din. Med dejavniki, ki \u0161e dodatno vplivajo na mladoletne, da se spustijo v storitev kaznivih dejanj, so tudi zloraba alkohola, ob\u010dasna uporaba drog ter pritisk vrstnikov, dodajata raziskovalki. Za mladoletnike, ki so storili ve\u010d kot eno kaznivo dejanje, je sicer zna\u010dilno tudi, da pogosteje prihajajo iz enostar\u0161e<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
\u0160tevilo mladoletnih storilcev kaznivih dejanj v Slovenji \u017ee vse od osamosvojitve upada. \u0160e leta 2004 je bilo med vsemi storilci kaznivih dejanj 10,3 odstotka mladoletnih, leta 2014 pa le \u0161e 5,7 odstotka. \u0160tevilo kaznivih dejanj, v katera so bili vpleteni mladoletni, je v tem \u010dasu upadlo s 3349 na 1909. Zni\u017ealo se je tudi \u0161tevilo mladoletnikov, vpletenih v kazniva dejanja. \u010ce so jih leta 2004 zabele\u017eili 1912, jih je bilo leta 2014 skoraj pol manj, 1044. Kot ugotavljata raziskovalki In\u0161tituta za kriminologijo pri ljubljanski pravni fakulteti Katja Filip\u010di\u010d in Mojca M. Plesni\u010dar, ve\u010dji del kaznivih dejanj, ki jih storijo mladoletniki, po policijskih podatkih spada v kategorijo premo\u017eenjskih kaznivih dejanj (56 odstotkov v letu 2012). Nara\u0161\u010da dele\u017e kaznivih dejanj na podro\u010dju drog (5,4 odstotka v 2012), medtem ko dele\u017e nasilnih kaznivih dejanj zna\u0161a 9,7 odstotka vseh kaznivih dejanj, ki jih storijo mladoletniki. V prihodnje se obseg mladoletnih kaznivih dejanj najverjetneje ne bo spreminjal, ocenjujejo tako policisti kot socialni delavci in \u0161olski psihologi. So pa policisti po navedbah raziskovalk opozorili na t. i. sivo cono mladoletni\u0161ke kriminalitete, \u0161e posebej na zlorabo modernih tehnologij. Ob\u0161irnih \u0161tudij razlogov, da se mladoletniki spu\u0161\u010dajo v kazniva dejanja, po navedbah raziskovalk sicer ni. Nekatere manj\u0161e raziskave pa so nakazale, da je mo\u017een razlog za porast v dele\u017eu premo\u017eenjskih kaznivih dejanj povezan z ekonomsko krizo po letu 2008. Stopnja rev\u0161\u010dine med otroki v Sloveniji se je od za\u010detka gospodarske krize povi\u0161ala, kar je pove\u010dalo razlike med zaznanimi potrebami mladih po dobrinah in njihovo sposobnostjo, da te dobrine pridobijo na zakonit na\u010din. Med dejavniki, ki \u0161e dodatno vplivajo na mladoletne, da se spustijo v storitev kaznivih dejanj, so tudi zloraba alkohola, ob\u010dasna uporaba drog ter pritisk vrstnikov, dodajata raziskovalki. Za mladoletnike, ki so storili ve\u010d kot eno kaznivo dejanje, je sicer zna\u010dilno tudi, da pogosteje prihajajo iz enostar\u0161e<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[],"source":[1711],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n