Pogledov in izku\u0161enj mladih je vsaj toliko, kot je njih. Toda skupaj pripovedujejo izjemno mo\u010dno zgodbo. A kar med na\u0161imi sre\u010danji z njimi re\u010dejo naprej, je, da govorijo zase, ne morejo pa govoriti za svojo generacijo, za katero niti ne vedo dobro, kaj bi bila. Ne gledajo televizije, zelo veliko razumejo in poudarjajo spremembe, ki jih je prinesla mobilna tehnologija. Danes 28-letna magistrica sociologije Danaja Viskovi\u0107 Rojs opozori, da so “kot generacija zelo razdeljeni, od izobrazbe do idej – druga\u010de gledamo na svet in smo v razli\u010dnih situacijah”. Kot \u0161tudentka je med drugim delala v skladi\u0161\u010du, s kon\u010dano izobrazbo je iskala slu\u017ebo, prek javnih del delala na upravi za za\u0161\u010dito in re\u0161evanje, prostovoljka je bila v zaveti\u0161\u010du za ma\u010dke, sodeluje v razli\u010dnih kolektivih, in \u0161e naprej i\u0161\u010de delo, ki bi bilo \u010dim bli\u017eje temu, kar je \u0161tudirala. “Jezi me, da o stvareh, ki se ti\u010dejo nas, odlo\u010dajo ljudje, ki niso prekarno zaposleni in ne vedo, kako to je. Ljudje, ki so nas pripeljali v to situacijo, nam govorijo, naj gremo prostovoljit in pridobivat izku\u0161nje zastonj. To ni fer.” O podobnih stvareh, a obkro\u017een z mnogo bolj priprtimi vrati, govori 21-letni Urban Konjar. Od 15. leta se \u017ee trudi slu\u017eiti denar s tem, za kar se je odlo\u010dil, da bo – kuhar. Do\u017eivel je \u017ee vse: da je moral delati, za kar se niso dogovorili, da je bil pla\u010dan mizerno ali pa sploh ne. \u0160ola se mu je zalomila konec tretjega letnika in sedaj, \u010de jo ho\u010de dokon\u010dati, mora pla\u010dati vsak izpit in letnik. Edina mo\u017enost je, da sam zaslu\u017ei denar. Za to bi potreboval zaposlitev. A na vseh razgovorih zahtevajo kon\u010dano \u0161olo in izku\u0161nje rednega dela. “Kako bo\u0161 dobil izku\u0161nje, \u010de ti ne dajo prilo\u017enosti, da bi jih pridobil? Vrti\u0161 se v za\u010daranem krogu,” opisuje razloge, zakaj je pesimist. Rad gre na sprehod v gozd, ne mara telefonov, \u010de se da, se raje izogne novicam, ki so vedno le slabe. Prvi\u010d je do\u017eivel, da<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Pogledov in izku\u0161enj mladih je vsaj toliko, kot je njih. Toda skupaj pripovedujejo izjemno mo\u010dno zgodbo. A kar med na\u0161imi sre\u010danji z njimi re\u010dejo naprej, je, da govorijo zase, ne morejo pa govoriti za svojo generacijo, za katero niti ne vedo dobro, kaj bi bila. Ne gledajo televizije, zelo veliko razumejo in poudarjajo spremembe, ki jih je prinesla mobilna tehnologija. Danes 28-letna magistrica sociologije Danaja Viskovi\u0107 Rojs opozori, da so “kot generacija zelo razdeljeni, od izobrazbe do idej – druga\u010de gledamo na svet in smo v razli\u010dnih situacijah”. Kot \u0161tudentka je med drugim delala v skladi\u0161\u010du, s kon\u010dano izobrazbo je iskala slu\u017ebo, prek javnih del delala na upravi za za\u0161\u010dito in re\u0161evanje, prostovoljka je bila v zaveti\u0161\u010du za ma\u010dke, sodeluje v razli\u010dnih kolektivih, in \u0161e naprej i\u0161\u010de delo, ki bi bilo \u010dim bli\u017eje temu, kar je \u0161tudirala. “Jezi me, da o stvareh, ki se ti\u010dejo nas, odlo\u010dajo ljudje, ki niso prekarno zaposleni in ne vedo, kako to je. Ljudje, ki so nas pripeljali v to situacijo, nam govorijo, naj gremo prostovoljit in pridobivat izku\u0161nje zastonj. To ni fer.” O podobnih stvareh, a obkro\u017een z mnogo bolj priprtimi vrati, govori 21-letni Urban Konjar. Od 15. leta se \u017ee trudi slu\u017eiti denar s tem, za kar se je odlo\u010dil, da bo – kuhar. Do\u017eivel je \u017ee vse: da je moral delati, za kar se niso dogovorili, da je bil pla\u010dan mizerno ali pa sploh ne. \u0160ola se mu je zalomila konec tretjega letnika in sedaj, \u010de jo ho\u010de dokon\u010dati, mora pla\u010dati vsak izpit in letnik. Edina mo\u017enost je, da sam zaslu\u017ei denar. Za to bi potreboval zaposlitev. A na vseh razgovorih zahtevajo kon\u010dano \u0161olo in izku\u0161nje rednega dela. “Kako bo\u0161 dobil izku\u0161nje, \u010de ti ne dajo prilo\u017enosti, da bi jih pridobil? Vrti\u0161 se v za\u010daranem krogu,” opisuje razloge, zakaj je pesimist. Rad gre na sprehod v gozd, ne mara telefonov, \u010de se da, se raje izogne novicam, ki so vedno le slabe. Prvi\u010d je do\u017eivel, da<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[],"source":[1711],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n