Edita Lindner iz \u017dibercev v ob\u010dini Apa\u010de pravi, da je tam \u017ee vse svoje \u017eivljenje – preselila se je le iz ene hi\u0161e v sosednjo in nato \u0161e v tretjo. “Dve leti sem sicer \u017eivela tudi v Ljubljani, a prvo leto je bilo grozno, ker nisem mogla govoriti ljubljansko, enostavno nisem mogla, oni pa mene niso razumeli. Potem sem se pa nekako navadila.” V Ljubljano je Edita, ki se je takrat \u0161e pisala Koruni\u010d, od\u0161la po ekonomski srednji \u0161oli, ki jo je kon\u010dala v Mariboru. “Po osnovni \u0161oli sem sicer \u017eelela iti v srednjo tekstilno, a so mi vsi govorili, da se predobro u\u010dim pa da sem sposobna ve\u010d \u2026 in sem \u0161la v ekonomsko, ki so jo takrat predstavljali kot pot do poklica prihodnosti.” Se pa, pravi, \u017ee svojega otro\u0161tva spomni kot ustvarjalnega, saj je vedno nekaj nastajalo – ali iz papirja ali iz \u010desa drugega; njeno ustvarjanje ni bilo nujno povezano s \u0161ivanjem. “Imeli smo star, res star \u0161ivalni stroj, \u0161e tistega, ki je bil v omari. \u0160ivala sta mama in brat. Mama je hodila na \u0161iviljski te\u010daj, jaz do \u0161ivalnega stroja takrat \u0161e sploh nisem pri\u0161la, sem pa njiju opazovala. Sama sebi sem \u0161ivala na roko, podalj\u0161evala sem si hla\u010dnice in rokave. A do stroja mi niso pustili takrat, \u0161ivala sem kar \u2018pe\u0161\u2018.” Iz Ljubljane, kamor je \u0161la \u0161tudirat, je pobegnila nazaj domov in tukaj spoznala mo\u017ea, ki je iz Sladkega Vrha. In takrat se je \u0161ivanje, a ne ve\u010d na roko, ampak s \u0161ivalnim strojem, spet pojavilo v njenem \u017eivljenju: “Moja ta\u0161\u010da, ki je zelo kreativna, tudi \u0161iva, in lepega dne re\u010dem, da bi tudi sama poizkusila. Tako sva enkrat krilo za\u0161ili skupaj, ta\u0161\u010da me je vodila, jaz sem \u0161ivala. In to je bil moj prvi stik s pravim krojem in pravim \u0161ivalnim strojem.” Medtem je Edita postala mama, prvi\u010d sinu, \u010dez dve leti \u0161e h\u010derki. In ko je dobila drugega otroka, je – kon\u010dno! – za\u010dela \u0161ivati. Najprej seveda zase oziroma za svoja otroka. “Najbolj me je jezilo, da nisi nikjer mogel dobiti samo spodnjih delov trenirk, pa sem jih sama za\u0161ila. In ko sem enkrat videla \u2018entlarico\u2018, je bila to spet ljubezen na prvi pogled i<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Edita Lindner iz \u017dibercev v ob\u010dini Apa\u010de pravi, da je tam \u017ee vse svoje \u017eivljenje – preselila se je le iz ene hi\u0161e v sosednjo in nato \u0161e v tretjo. “Dve leti sem sicer \u017eivela tudi v Ljubljani, a prvo leto je bilo grozno, ker nisem mogla govoriti ljubljansko, enostavno nisem mogla, oni pa mene niso razumeli. Potem sem se pa nekako navadila.” V Ljubljano je Edita, ki se je takrat \u0161e pisala Koruni\u010d, od\u0161la po ekonomski srednji \u0161oli, ki jo je kon\u010dala v Mariboru. “Po osnovni \u0161oli sem sicer \u017eelela iti v srednjo tekstilno, a so mi vsi govorili, da se predobro u\u010dim pa da sem sposobna ve\u010d \u2026 in sem \u0161la v ekonomsko, ki so jo takrat predstavljali kot pot do poklica prihodnosti.” Se pa, pravi, \u017ee svojega otro\u0161tva spomni kot ustvarjalnega, saj je vedno nekaj nastajalo – ali iz papirja ali iz \u010desa drugega; njeno ustvarjanje ni bilo nujno povezano s \u0161ivanjem. “Imeli smo star, res star \u0161ivalni stroj, \u0161e tistega, ki je bil v omari. \u0160ivala sta mama in brat. Mama je hodila na \u0161iviljski te\u010daj, jaz do \u0161ivalnega stroja takrat \u0161e sploh nisem pri\u0161la, sem pa njiju opazovala. Sama sebi sem \u0161ivala na roko, podalj\u0161evala sem si hla\u010dnice in rokave. A do stroja mi niso pustili takrat, \u0161ivala sem kar \u2018pe\u0161\u2018.” Iz Ljubljane, kamor je \u0161la \u0161tudirat, je pobegnila nazaj domov in tukaj spoznala mo\u017ea, ki je iz Sladkega Vrha. In takrat se je \u0161ivanje, a ne ve\u010d na roko, ampak s \u0161ivalnim strojem, spet pojavilo v njenem \u017eivljenju: “Moja ta\u0161\u010da, ki je zelo kreativna, tudi \u0161iva, in lepega dne re\u010dem, da bi tudi sama poizkusila. Tako sva enkrat krilo za\u0161ili skupaj, ta\u0161\u010da me je vodila, jaz sem \u0161ivala. In to je bil moj prvi stik s pravim krojem in pravim \u0161ivalnim strojem.” Medtem je Edita postala mama, prvi\u010d sinu, \u010dez dve leti \u0161e h\u010derki. In ko je dobila drugega otroka, je – kon\u010dno! – za\u010dela \u0161ivati. Najprej seveda zase oziroma za svoja otroka. “Najbolj me je jezilo, da nisi nikjer mogel dobiti samo spodnjih delov trenirk, pa sem jih sama za\u0161ila. In ko sem enkrat videla \u2018entlarico\u2018, je bila to spet ljubezen na prvi pogled i<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[],"source":[1711],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n