Evropska komisija je v Zadru predstavila predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi ve\u010dletnega na\u010drta za male pelagi\u010dne stale\u017ee, torej za plave ribe, v Jadranskem morju in ribolov, ki zadeva tudi stale\u017ee sardele in sardona v severnem Jadranu, s tem pa neposredno tudi slovensko ribi\u0161tvo. Evropska komisija je predstavila analize, ki ka\u017eejo, da bodo razmere v Jadranu kriti\u010dne \u017ee med letoma 2022 in 2024, \u010de ne bo odlo\u010dnega ukrepanja dr\u017eav, so sporo\u010dili s kmetijskega ministrstva.<\/p>\n
Biomasa stale\u017ea sardona je po oceni komisije od leta 2005 padla za \u010detrtino (z 400.000 ton v 2005 na ocenjenih 100.000 ton v 2014). Stale\u017e sardele se je v letih do 1990 gibal med 300.000 in 500.000 tonami, vendar od takrat ostaja pod 200.000 tonami. Evropska komisija je zaskrbljena, da bi lahko pri\u0161lo do kolapsa teh stale\u017eev v letih med 2020 in 2030, \u010de se bo nadaljeval sedanji obseg ribolova na ti vrsti v Jadranu, zato je tudi podala predlog uredbe o ve\u010dletnem na\u010drtu.<\/p>\n
Konference se je udele\u017eil tudi komisar EU za okolje, pomorske zadeve in ribi\u0161tvo Karmenu Vella, prisotna pa sta bila \u0161e hrva\u0161ki in slovenski kmetijski minister Tomislav Tolu\u0161i\u0107 in Dejan \u017didan.<\/p>\n
Slednji je poudaril, da se z vidika stanja stale\u017eev sardele in sardona v Jadranu lahko samo strinjamo, da je stanje teh stale\u017eev zelo zaskrbljujo\u010de, ter da kljub uvedbi raznovrstnih omejitvenih ukrepov v zadnjih letih ni zaznati znakov izbolj\u0161anja stale\u017eev, temve\u010d nasprotno.<\/p>\n
\u017didan se je ob robu konference sestal s komisarjem Vello in mu predstavil posebnosti slovenskega ribi\u0161tva in stali\u0161\u010da Slovenije do predloga uredbe. “Na\u0161 ribolov predstavlja manj kot 0,1 odstotka celotnega ribolova na te stale\u017ee v Jadranu,” je poudaril minister, ki pri\u010dakuje, da bo sre\u010danje dr\u017eav, poleg Slovenije tudi Hrva\u0161ke in Italije, ki sta glavni ribolovni dr\u017eavi v Jadranu ter Evropske komisije prineslo ustrezne odzive in ukrepe za pravo\u010dasno re\u0161itev stale\u017eev v Jadranu.<\/p>\n
Zadnje obdobje se slovenski ribi\u010di pogosto vrnejo z ulova s praznimi mre\u017eami. Zato mora biti po besedah ministra temu cilju podrejena tudi priprava uredbe o vzpostavitvi ve\u010dletnega na\u010drta za male pelagi\u010dne stale\u017ee v Jadranskem morju.<\/p>\n
Predlog uredbe bo za Slovenijo sprejemljiv, \u010de bodo v okviru pogajanj o predlogu sprejete re\u0161itve, ki bodo omogo\u010dile ohranitev tistega segmenta slovenske ribi\u0161ke flote, ki se ukvarja s ciljnim ribolovom na sardelo in sardona. “Predlog uredbe bomo lahko podprli zgolj ob pogoju, da se vanj vklju\u010di re\u0161itve, ki bodo omogo\u010dile pre\u017eivetje majhnemu ribi\u0161kemu sektorju, kakr\u0161en je slovenski. Dodatni upravljalni ukrepi po mnenju Slovenije nikakor ne smejo pripeljati do tega, da bi gospodarski ribolov na sardelo in sardona v eni od jadranskih dr\u017eav popolnoma izginil. Na\u0161 cilj je ohraniti tisti vitalni segment slovenske ribi\u0161ke flote, ki \u0161e izvaja in nadaljuje tradicijo trajnostnega ribolova na sardelo in sardona na slovenski obali,” je \u0161e dodal \u017didan.<\/p>\n
V Jadranskem morju poznamo pribli\u017eno 380 avtohtonih vrst rib, ki jih lahko razdelimo v pelagi\u010dne vrste (plava riba – sardela, sardon, cipelj, papalina, \u0161uri, sku\u0161a, velika sardela, palamida) in pridnene vrste (bela riba – mol, morski list, trske, ribon, orada, navadni morski psi, brada\u010d, iverka, mali gavun, \u010drni glava\u010d, osli\u010d, brancin, krulci, salpa, bukva).<\/p>\n
Ve\u010dina stale\u017eev, ki jih lovijo slovenski ribi\u010di, se sezonsko priseljuje in odseljuje. Vzrok za to je plitvost morja kot najsevernej\u0161a lega v Jadranu. Slovenski ribi\u010di tako ve\u010dinoma lovijo zelo migratorne vrste rib (sardela, sardon, papalina, \u0161ur), ki si jih delijo z ostalimi dr\u017eavami ob Jadranskem morju.<\/p>\n
Slovenski ribi\u010di so leta 2015 iztovorili 196 ton sve\u017eih ribi\u0161kih proizvodov. V strukturi skupnega ulova je bilo 86 odstotkov rib, 13 odstotkov mehku\u017ecev in odstotek rakov. Skupna masa ulova je bila za 23 odstotkov manj\u0161a kot v letu 2014 in le \u0161e petina ulova iz leta 2006.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
V kolikor ne bo odlo\u010dnega ukrepanja, bo stale\u017e plavih rib, kot so priljubljene sardele in sardoni, kriti\u010den \u017ee med letoma 2022 in 2024, ka\u017eejo podatki Evropske komisije, ki so jih v ponedeljek v Zadru predstavili ministrom Slovenije, Hrva\u0161ke in Italije. Na konferenci so govorili o na\u010drtu za stale\u017e plavih rib v Jadranskem morju.<\/p>\n","protected":false},"author":7,"featured_media":229306,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[6829,7637,1595],"source":[4511],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n