V njegovem kabinetu v Bruslju smo sedeli, za dolgo mizo, pili kavo in debatirali o (krizni) politi\u010dni situaciji v Evropski uniji. Govori kot de\u017e, gestikulira, energi\u010den \u010dlovek je, odseva svojevrstno karizmo. Bil je december 2012, malo po predsedni\u0161ki zmagi tedaj njegovega socialdemokratskega tovari\u0161a Boruta Pahorja. In je Martin Schulz kot vodja evropskih poslancev to pospremil tako: “Dober ob\u010dutek je, ko ima\u0161 po EU tri predsednike dr\u017eav, ki si jim bil neko\u010d \u0161ef v evropskem parlamentu. Poleg prijatelja Pahorja \u0161e v Italiji in Estoniji.” Nato mu zazvoni telefon. “Oprostite,” re\u010de, “moram prevzeti, \u010dakam na klic sestre po njeni operaciji, zelo pomembno zame.” Iz \u017eepa suknji\u010da potegne tedaj \u017ee prastaro nokio 6210. Stopi na hodnik. Mi pa strmimo, \u017ee vajeni, da se politiki s tehnolo\u0161ko revolucijo selijo v nove politi\u010dne svetove in prostore. A Schulz si je pametni telefon nabavil \u0161ele lani. Pustimo telefon, bil je le drobna simbolna to\u010dka v politi\u010dnem profilu, a v marsi\u010dem je Nemec, letnik 1955, politik stare \u0161ole. Z odlo\u010ditvijo socialdemokratske stranke SPD, da njega, “mistra Evropa”, kot ga tudi kli\u010dejo, ker je od 1994 do lani slu\u017eboval v evropskem parlamentu, zadnja dva mandata kot predsednik, po\u0161ljejo v boj z Angelo Merkel, so spro\u017eili po Spieglu “tektonske premike”. Ravno je v SPD padala kocka, ali je \u010das za kanclersko prilo\u017enost Schulza, ko je dal intervju posebej za Ve\u010der, kjer je rekel tudi: “Dana\u0161nji srednji razred je zaskrbljen. In ta vakuum zapolnjujejo tisti, ki nimajo nobenih zadr\u017ekov obljubljati poenostavljene re\u0161itve in politike.” EPA Odhod iz Bruslja po toliko letih je te\u017eek, populizem in nacionalizem, “brata v oro\u017eju”, sta na\u010dela temelje, te fronte ga \u010dakajo tudi doma. A v Hehlrathu, nedale\u010d od belgijske in nizozemske meje, rojeni politik – njegova mama je bila gospodinja, tudi ob\u010dinska politi\u010darka, a v kvoti kr\u0161\u010danskih demokratov iz CDU, o\u010de pa policist, zato so \u017eiveli v stanovanju nad policijsko postajo – je \u010dakal na ta trenutek. Pripravljen in<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
V njegovem kabinetu v Bruslju smo sedeli, za dolgo mizo, pili kavo in debatirali o (krizni) politi\u010dni situaciji v Evropski uniji. Govori kot de\u017e, gestikulira, energi\u010den \u010dlovek je, odseva svojevrstno karizmo. Bil je december 2012, malo po predsedni\u0161ki zmagi tedaj njegovega socialdemokratskega tovari\u0161a Boruta Pahorja. In je Martin Schulz kot vodja evropskih poslancev to pospremil tako: “Dober ob\u010dutek je, ko ima\u0161 po EU tri predsednike dr\u017eav, ki si jim bil neko\u010d \u0161ef v evropskem parlamentu. Poleg prijatelja Pahorja \u0161e v Italiji in Estoniji.” Nato mu zazvoni telefon. “Oprostite,” re\u010de, “moram prevzeti, \u010dakam na klic sestre po njeni operaciji, zelo pomembno zame.” Iz \u017eepa suknji\u010da potegne tedaj \u017ee prastaro nokio 6210. Stopi na hodnik. Mi pa strmimo, \u017ee vajeni, da se politiki s tehnolo\u0161ko revolucijo selijo v nove politi\u010dne svetove in prostore. A Schulz si je pametni telefon nabavil \u0161ele lani. Pustimo telefon, bil je le drobna simbolna to\u010dka v politi\u010dnem profilu, a v marsi\u010dem je Nemec, letnik 1955, politik stare \u0161ole. Z odlo\u010ditvijo socialdemokratske stranke SPD, da njega, “mistra Evropa”, kot ga tudi kli\u010dejo, ker je od 1994 do lani slu\u017eboval v evropskem parlamentu, zadnja dva mandata kot predsednik, po\u0161ljejo v boj z Angelo Merkel, so spro\u017eili po Spieglu “tektonske premike”. Ravno je v SPD padala kocka, ali je \u010das za kanclersko prilo\u017enost Schulza, ko je dal intervju posebej za Ve\u010der, kjer je rekel tudi: “Dana\u0161nji srednji razred je zaskrbljen. In ta vakuum zapolnjujejo tisti, ki nimajo nobenih zadr\u017ekov obljubljati poenostavljene re\u0161itve in politike.” EPA Odhod iz Bruslja po toliko letih je te\u017eek, populizem in nacionalizem, “brata v oro\u017eju”, sta na\u010dela temelje, te fronte ga \u010dakajo tudi doma. A v Hehlrathu, nedale\u010d od belgijske in nizozemske meje, rojeni politik – njegova mama je bila gospodinja, tudi ob\u010dinska politi\u010darka, a v kvoti kr\u0161\u010danskih demokratov iz CDU, o\u010de pa policist, zato so \u017eiveli v stanovanju nad policijsko postajo – je \u010dakal na ta trenutek. Pripravljen in<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[],"source":[1711],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n