Urine kazalce smo v no\u010di na nedeljo prestavili iz druge na tretjo in pre\u0161li na poletni \u010das, ki bo trajal do nedelje, 29. oktobra. Prehod na poletni \u010das danes izvaja ve\u010dina dr\u017eav, vendar ne povsem usklajeno. V Evropi na poletni \u010das prehajajo vse dr\u017eave razen Islandije. Slovenija poletni \u010das uporablja od leta 1983. Za koordinacijo enotnega svetovnega \u010dasa UTC skrbi Mednarodni urad za ute\u017ei in mere v Parizu. V Sloveniji te meritve izvaja Slovenski in\u0161titut za kakovost in meroslovje in v uradu za meroslovje s svojo Cezijevo uro tudi prispeva k dolo\u010danju svetovnega \u010dasa UTC. Enotni svetovni \u010das se dolo\u010da na osnovi meritev \u010dasa v posameznih meroslovnih in\u0161titutih po svetu s skupno ve\u010d kot 300 atomskimi urami. \u010cas so merili \u017ee lovci v ledeni dobi, pri \u010demer so si pomagali z nebesnimi telesi ter z dnevom in no\u010djo. Sumerci so pred 5000 leti oblikovali koledar, ki je imel 30 dni v mesecu, 12 ur v dnevu in 30 minut v uri. Koledar s 365 dnevi v letu so uvedli Egip\u010dani 3100 let pred na\u0161im \u0161tetjem, zasledimo ga lahko tudi pri Majih in Aztekih 2600 let pred na\u0161im \u0161tetjem. Zagovorniki premikanja urnih kazalcev opozarjajo na prihranek energije, po drugi strani pa nasprotniki menijo, da premikanje kazalcev negativno vpliva na biolo\u0161ko uro ljudi in poslab\u0161uje njihovo razpolo\u017eenje in zdravje.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Urine kazalce smo v no\u010di na nedeljo prestavili iz druge na tretjo in pre\u0161li na poletni \u010das, ki bo trajal do nedelje, 29. oktobra. Prehod na poletni \u010das danes izvaja ve\u010dina dr\u017eav, vendar ne povsem usklajeno. V Evropi na poletni \u010das prehajajo vse dr\u017eave razen Islandije. Slovenija poletni \u010das uporablja od leta 1983. Za koordinacijo enotnega svetovnega \u010dasa UTC skrbi Mednarodni urad za ute\u017ei in mere v Parizu. V Sloveniji te meritve izvaja Slovenski in\u0161titut za kakovost in meroslovje in v uradu za meroslovje s svojo Cezijevo uro tudi prispeva k dolo\u010danju svetovnega \u010dasa UTC. Enotni svetovni \u010das se dolo\u010da na osnovi meritev \u010dasa v posameznih meroslovnih in\u0161titutih po svetu s skupno ve\u010d kot 300 atomskimi urami. \u010cas so merili \u017ee lovci v ledeni dobi, pri \u010demer so si pomagali z nebesnimi telesi ter z dnevom in no\u010djo. Sumerci so pred 5000 leti oblikovali koledar, ki je imel 30 dni v mesecu, 12 ur v dnevu in 30 minut v uri. Koledar s 365 dnevi v letu so uvedli Egip\u010dani 3100 let pred na\u0161im \u0161tetjem, zasledimo ga lahko tudi pri Majih in Aztekih 2600 let pred na\u0161im \u0161tetjem. Zagovorniki premikanja urnih kazalcev opozarjajo na prihranek energije, po drugi strani pa nasprotniki menijo, da premikanje kazalcev negativno vpliva na biolo\u0161ko uro ljudi in poslab\u0161uje njihovo razpolo\u017eenje in zdravje.<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[],"source":[1711],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n