Dru\u0161tvo za permakulturo Slovenije, konkretno te\u010daj, med drugimi vodi Ljutomer\u010dan Tomislav Gjerke\u0161, in \u017ee drugo leto so v Ljutomeru pripravili te\u010daje permakulturnega na\u010drtovanja. Vse skupaj se dogaja v \u010disto pravi u\u010dilnici na prostem, na vrtu ob Osnovni \u0161oli Cvetka Golarja v Ljutomeru, kjer so se letos te\u010dajniki sre\u010dali, delali in u\u010dili \u017ee trikrat, vselej konec tedna. Minulo soboto pa so za vse, ki jih zanimata permakulturno na\u010drtovanje in permakultura kot na\u010din \u017eivljenja, odprli vrata. Ta dan odprtih vrat so naslovili Vrt brez prekopavanja. Tomislav Gjerke\u0161 ob tem pove: “Na \u0161olskem vrtu smo prikazali vrtnarjenje po na\u010delih permakulture. Predstavili smo resni\u010dne potrebe rastlin in na\u010dine, kako zemljo negovati ne\u017eneje.” Vida To\u0161 U\u010dili so se tudi pravilnega obrezovanja sadnega drevja. Prikazali so \u0161tiri vrste kompostiranja in kompostno strani\u0161\u010de; poleg tega so na \u0161olskem vrtu prikazali rez sadnega drevja. Na doma\u010di tr\u017enici pa so – brez denarja – izmenjali semena, sadike, vlo\u017eeno ozimnico in izdelke lastne izdelave. Gjerke\u0161: “Permakulturni te\u010daj ni namenjen le temu, da se nau\u010di\u0161 ve\u010d o zastirki ali visokih gredah in rastlinah dobrih sosedih. Pravzaprav je permakultura, kot jo vidim jaz, namenjena spremembi paradigme; se pravi, da za\u010dne\u0161 o svetu razmi\u0161ljati in nanj gledati na drug na\u010din. Jaz mu pravim na\u010din zdrave kme\u010dke pameti. Z dana\u0161njo civilizacijo in z industrializacijo smo, se zdi, izgubili ob\u010dutek, ki so ga pred tem \u0161e imeli. To je – kam bo\u0161 kaj postavil, kako se bo\u0161 nekam vpel, kako bo\u0161 vklju\u010dil ve\u010d stvari in na ta na\u010din \u0161e vedno podpiral in nadgrajeval cel sistem.” Zato, doda Gjerke\u0161, so njegove delavnice prvenstveno – \u010deprav lahko nanje pride vsak – namenjene pedagogom v naj\u0161ir\u0161em smislu besede: vzgojiteljem, u\u010diteljem, profesorjem in svetovalnim delavcem. Treba je misliti ne le na eno stvar ali le nase, ampak na ve\u010d drugih hkrati. “Ko gre\u0161 v neki sistem in se ukvarja\u0161 z eno stvarjo, je najbolje, \u010de se vpra\u0161a\u0161, kako to vpliva \u0161e na druge elemente. Pravi<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Dru\u0161tvo za permakulturo Slovenije, konkretno te\u010daj, med drugimi vodi Ljutomer\u010dan Tomislav Gjerke\u0161, in \u017ee drugo leto so v Ljutomeru pripravili te\u010daje permakulturnega na\u010drtovanja. Vse skupaj se dogaja v \u010disto pravi u\u010dilnici na prostem, na vrtu ob Osnovni \u0161oli Cvetka Golarja v Ljutomeru, kjer so se letos te\u010dajniki sre\u010dali, delali in u\u010dili \u017ee trikrat, vselej konec tedna. Minulo soboto pa so za vse, ki jih zanimata permakulturno na\u010drtovanje in permakultura kot na\u010din \u017eivljenja, odprli vrata. Ta dan odprtih vrat so naslovili Vrt brez prekopavanja. Tomislav Gjerke\u0161 ob tem pove: “Na \u0161olskem vrtu smo prikazali vrtnarjenje po na\u010delih permakulture. Predstavili smo resni\u010dne potrebe rastlin in na\u010dine, kako zemljo negovati ne\u017eneje.” Vida To\u0161 U\u010dili so se tudi pravilnega obrezovanja sadnega drevja. Prikazali so \u0161tiri vrste kompostiranja in kompostno strani\u0161\u010de; poleg tega so na \u0161olskem vrtu prikazali rez sadnega drevja. Na doma\u010di tr\u017enici pa so – brez denarja – izmenjali semena, sadike, vlo\u017eeno ozimnico in izdelke lastne izdelave. Gjerke\u0161: “Permakulturni te\u010daj ni namenjen le temu, da se nau\u010di\u0161 ve\u010d o zastirki ali visokih gredah in rastlinah dobrih sosedih. Pravzaprav je permakultura, kot jo vidim jaz, namenjena spremembi paradigme; se pravi, da za\u010dne\u0161 o svetu razmi\u0161ljati in nanj gledati na drug na\u010din. Jaz mu pravim na\u010din zdrave kme\u010dke pameti. Z dana\u0161njo civilizacijo in z industrializacijo smo, se zdi, izgubili ob\u010dutek, ki so ga pred tem \u0161e imeli. To je – kam bo\u0161 kaj postavil, kako se bo\u0161 nekam vpel, kako bo\u0161 vklju\u010dil ve\u010d stvari in na ta na\u010din \u0161e vedno podpiral in nadgrajeval cel sistem.” Zato, doda Gjerke\u0161, so njegove delavnice prvenstveno – \u010deprav lahko nanje pride vsak – namenjene pedagogom v naj\u0161ir\u0161em smislu besede: vzgojiteljem, u\u010diteljem, profesorjem in svetovalnim delavcem. Treba je misliti ne le na eno stvar ali le nase, ampak na ve\u010d drugih hkrati. “Ko gre\u0161 v neki sistem in se ukvarja\u0161 z eno stvarjo, je najbolje, \u010de se vpra\u0161a\u0161, kako to vpliva \u0161e na druge elemente. Pravi<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[],"source":[1711],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n