Salon uporabnih umetnosti kot primer prostora v zasebni lasti, ki odli\u010dno slu\u017ei javnemu interesu, pa tudi primer o\u017eivljanja Koro\u0161ke ceste z vsebinami, ko je (bila) ta zaprta za promet, izpostavlja Marcia Giardini med svojim obiskom Maribora kot izjemna primera re\u0161evanja problematike urbanih praznin. O tem so govorili na sre\u010danju delovnih skupin Mre\u017ee za prostor, na katerem je projekt zapolnjevanja urbanih praznin v ju\u017eni Italiji predstavila prav Giardinijeva. “Na severu Italije je zapolnjevanje urbanih praznin \u017ee starej\u0161i proces, saj se je tam to za\u010delo zaradi industrijske zapu\u0161\u010dine, pri nas na jugu pa tega ni veliko, zato bolj uporabljamo stare \u0161ole, ob\u010dinske stavbe, samostane ali kak\u0161ne druge vrste prostorov,” o urbanih prazninah na Apeninskem polotoku razlaga Marcia Giardini. Da so urbane praznine nastale predvsem potem, ko so ljudje zaradi slabih mo\u017enosti za delo za\u010deli zapu\u0161\u010dati Italijo, \u0161e pravi. In dodaja: “Po drugi svetovni vojni se je vlada odlo\u010dila za \u0161iritev svojih storitev in aktivnosti. Vsaka regija, vsako mesto je imelo zato denar, da je ustvarjalo prostore, a so to napa\u010dno na\u010drtovali, saj so zgradili preve\u010d vsega in zdaj, po krizi, ko se je veliko ljudi odlo\u010dilo za odhod v tujino, regionalne oblasti pa so se odlo\u010dile za ukinitev nekaterih slu\u017eb, so posledica urbane praznine,” razlaga sogovornica. Mitja Sagaj Marcia Giardini: “Na jugu Italije je obi\u010dajno, da ljudje \u2018\u017eivijo\u2018 na ulicah. Na ulici se pogovarjamo, dru\u017eimo\u00a0… In to nam daje ob\u010dutek javnega prostora.” \u017divljenje na ulici Na splo\u0161no velja, da javni prostori ne morejo gostiti poslovnih dejavnosti: “Zakon pravi, da je javni prostor mogo\u010de koristiti za javne storitve, bodisi kulturne, dru\u017ebene ali drugega tipa. In zato so se majhna mesta in tudi regije odlo\u010dili za lastno politiko javnih prostorov. V Italiji imamo veliko nivojev lastnine javnih prostorov; gre za prostore, ki so lahko ob\u010dinski, regijski ali dr\u017eavni oziroma vladni\u00a0…” Interesa za njihovo zapolnjevanje je veliko, dodaja sog<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Salon uporabnih umetnosti kot primer prostora v zasebni lasti, ki odli\u010dno slu\u017ei javnemu interesu, pa tudi primer o\u017eivljanja Koro\u0161ke ceste z vsebinami, ko je (bila) ta zaprta za promet, izpostavlja Marcia Giardini med svojim obiskom Maribora kot izjemna primera re\u0161evanja problematike urbanih praznin. O tem so govorili na sre\u010danju delovnih skupin Mre\u017ee za prostor, na katerem je projekt zapolnjevanja urbanih praznin v ju\u017eni Italiji predstavila prav Giardinijeva. “Na severu Italije je zapolnjevanje urbanih praznin \u017ee starej\u0161i proces, saj se je tam to za\u010delo zaradi industrijske zapu\u0161\u010dine, pri nas na jugu pa tega ni veliko, zato bolj uporabljamo stare \u0161ole, ob\u010dinske stavbe, samostane ali kak\u0161ne druge vrste prostorov,” o urbanih prazninah na Apeninskem polotoku razlaga Marcia Giardini. Da so urbane praznine nastale predvsem potem, ko so ljudje zaradi slabih mo\u017enosti za delo za\u010deli zapu\u0161\u010dati Italijo, \u0161e pravi. In dodaja: “Po drugi svetovni vojni se je vlada odlo\u010dila za \u0161iritev svojih storitev in aktivnosti. Vsaka regija, vsako mesto je imelo zato denar, da je ustvarjalo prostore, a so to napa\u010dno na\u010drtovali, saj so zgradili preve\u010d vsega in zdaj, po krizi, ko se je veliko ljudi odlo\u010dilo za odhod v tujino, regionalne oblasti pa so se odlo\u010dile za ukinitev nekaterih slu\u017eb, so posledica urbane praznine,” razlaga sogovornica. Mitja Sagaj Marcia Giardini: “Na jugu Italije je obi\u010dajno, da ljudje \u2018\u017eivijo\u2018 na ulicah. Na ulici se pogovarjamo, dru\u017eimo\u00a0… In to nam daje ob\u010dutek javnega prostora.” \u017divljenje na ulici Na splo\u0161no velja, da javni prostori ne morejo gostiti poslovnih dejavnosti: “Zakon pravi, da je javni prostor mogo\u010de koristiti za javne storitve, bodisi kulturne, dru\u017ebene ali drugega tipa. In zato so se majhna mesta in tudi regije odlo\u010dili za lastno politiko javnih prostorov. V Italiji imamo veliko nivojev lastnine javnih prostorov; gre za prostore, ki so lahko ob\u010dinski, regijski ali dr\u017eavni oziroma vladni\u00a0…” Interesa za njihovo zapolnjevanje je veliko, dodaja sog<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[],"source":[1711],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n