Na evropskih cestah vse manj smrti, a cilj je \u0161e dale\u010d<\/b><\/p>\n
Na cestah v EU je lani izgubilo \u017eivljenje 25.500 ljudi, kar je 600 manj kot leto prej in 6000 manj kot leta 2010. Od leta 2010 se je smrtni davek evropskih cest zmanj\u0161al za 19 odstotkov, na letni ravni pa lani za dva odstotka.<\/p>\n
Po dveh letih stagnacije se je tako trend lani za\u010del izbolj\u0161evati, kar je po navedbah komisije spodbudno, a tveganje obstaja, da ne bo dovolj za uresni\u010ditev cilja, ki si ga je zadala EU: v obdobju 2010-2020 razpoloviti \u0161tevilo izgubljenih \u017eivljenj na cestah. Leta 2010 je na cestah v uniji umrlo 31.500 ljudi, tako da je cilj \u0161e dale\u010d.<\/p>\n
Ta statistika pomeni izbolj\u0161anje in dobro popotnico za naprej. “A ne skrbijo me \u0161tevilke, temve\u010d izgubljena \u017eivljenja in dru\u017eine \u017ertev. Le danes bomo izgubili \u0161e 70 \u017eivljenj na cestah v EU in \u0161e petkrat toliko jih bo hudo ranjenih,” je opozorila evropska komisarka za promet Violeta Bulc.<\/p>\n
Najbolj smrtonosne bolgarske in romunske ceste, najmanj \u0161vedske in britanske<\/b><\/p>\n
Razlike med \u010dlanicami se zmanj\u0161ujejo, a so \u0161e vedno precej\u0161nje. V dr\u017eavah z najve\u010djim \u0161tevilom \u017ertev je tveganje smrti na cesti trikrat ve\u010dje kot v dr\u017eavah z najmanj smrtnimi \u017ertvami, so ponazorili v komisiji.<\/p>\n
Najbolj smrtonosne so ceste v Bolgariji in Romuniji, kjer so ceste terjale nekaj manj kot sto smrtnih \u017ertev na milijon prebivalcev. Sledijo Latvija, Poljska, Gr\u010dija in Hrva\u0161ka.<\/p>\n
Najmanj ljudi pa izgubi \u017eivljenje na \u0161vedskih in britanskih cestah, kjer je bilo lani manj kot 30 smrtnih \u017ertev na milijon prebivalcev.<\/p>\n
Najbolj sta \u0161tevilo \u017ertev v obdobju 2010-2016 zmanj\u0161ali Portugalska in Litva, za 40 odstotkov oziroma 37 odstotkov. Polo\u017eaj se je v tem obdobju poslab\u0161al le na Malti, kjer pa za lani ni bilo ustreznih podatkov, in nekoliko na nizozemskih cestah, ki pa so za \u0161vedskimi in britanskimi med najvarnej\u0161imi v EU.<\/p>\n
Slovenske ceste med bolj krvavimi, polo\u017eaj se slab\u0161a<\/b><\/p>\n
V EU je bilo lani po podatkih komisije na cestah 50 smrtnih \u017ertev na milijon prebivalcev. V Sloveniji jih je bilo 63 na milijon prebivalcev. Ve\u010d smrtnih \u017ertev na milijon prebivalcev kot Slovenija je lani bele\u017eilo le sedem \u010dlanic, tako da so slovenske ceste med bolj krvavimi v EU.<\/p>\n
Tudi trend je v Sloveniji negativen. Leta 2010 je dr\u017eava bele\u017eila 67 smrtnih primerov na milijon prebivalcev, leta 2015 se je ta \u0161tevilka zmanj\u0161ala na 58, a nato lani znova zvi\u0161ala na 63.<\/p>\n
Na letni ravni je Slovenija lani bele\u017eila osemodstotno porast \u0161tevila smrtnih \u017ertev, v obdobju 2010-2016 pa \u0161estodstotno zni\u017eanje. Na letni ravni sta slab\u0161i le dve \u010dlanici, v ve\u010dletnem obdobju pa le \u0161tiri, od tega tri z zelo nizko smrtnostjo na cestah in Malta, ki za lani ni posredovala ustreznih podatkov.<\/p>\n
Najnevarnej\u0161e pode\u017eelske ceste<\/b><\/p>\n
Najve\u010d ljudi, kar 55 odstotkov, je lani izgubilo \u017eivljenje na pode\u017eelskih cestah, sledijo urbana obmo\u010dja s 37 odstotki. Najmanj pa je smrtnih \u017ertev na avtocestah, in sicer osem odstotkov.<\/p>\n
Najve\u010d ljudi umre v avtomobilih, 46 odstotkov. Sicer pa je najve\u010d smrtnih \u017ertev med pe\u0161ci, 21 odstotkov. \u0160tevilo smrtnih primerov med pe\u0161ci se tudi po\u010dasneje zmanj\u0161uje kot sicer. 14 odstotkov smrtnih \u017ertev je motoristov, osem odstotkov pa kolesarjev.<\/p>\n
Na eno smrtno \u017ertev pet hudo ranjenih<\/b><\/p>\n
Komisija je lani sploh prvi\u010d objavila tudi podatke o hudo ranjenih iz 16 \u010dlanic, tudi Slovenije, ki predstavljajo 80 odstotkov prebivalstva EU. Na podlagi teh podatkov ocenjuje, da je bilo lani na cestah v EU hudo ranjenih 135.000 ljudi, zlasti pe\u0161cev, kolesarjev in motoristov.<\/p>\n
V povpre\u010dju je na vsako smrtno \u017ertev pet hudo ranjenih.<\/p>\n
Konferenca na Malti<\/b><\/p>\n
Evropske ceste so sicer najvarnej\u0161e na svetu. Medtem ko so lani terjale 50 smrtnih \u017ertev na milijon prebivalcev, je ta \u0161tevilka v globalnem merilu znatno vi\u0161ja: 174 smrtnih primerov na milijon prebivalcev.<\/p>\n
Vendar pa se trend zmanj\u0161evanja \u0161tevila smrtnih \u017ertev upo\u010dasnjuje. Med letoma 2001 in 2010 se je \u0161tevilo smrtnih \u017ertev zmanj\u0161alo za 43 odstotkov, med letoma 2010 in 2016 pa le za 19 odstotkov.<\/p>\n
Ob tem komisarka Bul\u010deva poziva k okrepitvi prizadevanj, \u0161e zlasti nacionalnih in lokalnih oblasti, ki so najbolj odgovorne za ozave\u0161\u010danje in izvajanje predpisov.<\/p>\n
Temu je namenjena tudi posebna konferenca o varnosti na cestah, ki danes in v sredo poteka na Malti. Na konferenci bodo sprejeli izjavo o varnosti na cestah. Namen konference je spro\u017eiti politi\u010dno razpravo in zarisati smer te politike v prihodnosti.<\/p>\n
Kako ukrepa EU<\/b><\/p>\n
EU je na primer za zagotavljanje varnosti na cestah sprejela tehni\u010dne standarde za varen prevoz nevarnega blaga, nova pravila za izvr\u0161evanje kazni za \u010dezmejne prekr\u0161ke v prometu in novo zakonodajo za tehni\u010dne preglede.<\/p>\n
Pomemben mejnik je tudi uvedba inovativne tehnologije. Od marca 2018 bo moralo biti vsako novo vozilo opremljeno s sistemom eCall, ki v primeru resne prometne nesre\u010de samodejno pokli\u010de \u0161tevilko 112 in posreduje lokacijo vozila re\u0161evalnim slu\u017ebam.<\/p>\n
Ta sistem na pode\u017eelju razpolovi odzivni \u010das re\u0161evalcev, v mestnih obmo\u010djih pa ga zmanj\u0161a za 40 odstotkov. Sistem eCall naj bi po razpolo\u017eljivih ocenah zmanj\u0161al \u0161tevilo smrtnih \u017ertev za \u0161tiri odstotke, \u0161tevilo resnih po\u0161kodb pa za \u0161est odstotkov.<\/p>\n
Komisija je lani decembra objavila seznam 19 tehnologij z velikim potencialom za re\u0161evanje \u017eivljenj, ki bi lahko postale obvezne v novih vozilih ob naslednji nadgradnji evropskih pravil za varnost v cestnem prometu. Seznam vklju\u010duje sistem za samodejno zaviranje v sili, sistem za izbiro ustrezne hitrosti in sistem za opozarjanje na varnostni pas na vseh sede\u017eih.<\/p>\n
Del prizadevanj za varnost na cestah je razvoj pametnega transportnega sistema. Komisija je v ta namen sprejela evropsko strategijo za povezan pametni transportni sistem, ki naj bi od leta 2019 omogo\u010dal razvoj vozil, ki se lahko pogovarjajo med seboj in z infrastrukturo na cestah EU.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Ceste v EU so lani terjale za dva odstotka manj smrtnih \u017ertev kot leto prej. Po dveh letih stagnacije se je trend za\u010del izbolj\u0161evati, a unija je \u0161e dale\u010d od \u017eelenega cilja. Slovenske ceste so med bolj smrtonosnimi. Slovenija je tudi ena redkih \u010dlanic unije, kjer se je polo\u017eaj lani poslab\u0161al. Po rezultatih v ve\u010dletnem obdobju je med najslab\u0161imi.<\/p>\n","protected":false},"author":8,"featured_media":145588,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[4548,4791,1595,5849],"source":[4511],"supertag":[7150],"acf":[],"yoast_head":"\n