Zdravstvene posledica pitja alkohola so \u0161tevilne in obse\u017ene<\/b><\/p>\n
“S tem Slovenija \u017ee desetletja mo\u010dno presega mejo pet litrov registrirane porabe \u010distega alkohola na prebivalca, ko \u017ee govorimo o tem, da finan\u010dna \u0161koda, ki jo ima dr\u017eava zaradi posledic popitega alkohola, prese\u017ee koristi, ki jih ima dr\u017eava od prodaje alkohola,” so danes sporo\u010dili z NIJZ. \u0160koda in stro\u0161ki se z ve\u010danjem porabe alkohola samo \u0161e pove\u010dujejo, zdravstvene posledica pa so \u0161tevilne in obse\u017ene.<\/p>\n
Po podatkih NIJZ je letna registrirana poraba alkohola v Sloveniji v obdobju 2006-2015 zna\u0161ala od 9,5 (leta 2013) do 12,6 litra (leta 2006) \u010distega alkohola na odraslega prebivalca, starega 15 let. Najve\u010d se je v tem obdobju popilo piva, sledilo je vino in \u017egane pija\u010de. Izjemi sta leti 2010 in 2012, ko je bilo popitega najve\u010d vina.<\/p>\n
Povpre\u010den odrasel Slovenec je v letu 2015 koli\u010dinsko popil najve\u010d piva, sledili so vino in \u017egane pija\u010de. Tako je najvi\u0161ji dele\u017e registrirane porabe alkohola predstavljalo pivo (50 odstotkov), najni\u017eji pa \u017egane pija\u010de (sedem odstotkov). “V Sloveniji pogosto zmotno mislimo, da sta pivo in vino manj \u0161kodljivi pija\u010di v primerjavi z \u017eganjem, kar ne dr\u017ei,” je opozorila psihiatrinja Mercedes Lovre\u010di\u010d z NIJZ.<\/p>\n
Ni manj ali bolj \u0161kodljivih alkoholnih pija\u010d<\/b><\/p>\n
Kot je pojasnila Lovre\u010di\u010deva, so dejanski u\u010dinki na telo odvisni od koli\u010dine popitega alkohola, predvsem gramov \u010distega alkohola, posledice pa tudi od pivskih navad. Po njenih besedah “tako ne poznamo manj ali bolj \u0161kodljivih alkoholnih pija\u010d, vse vsebujejo glavno sestavino alkoholnih pija\u010d, to je etanol”.<\/p>\n
Ljudje so zmotno prepri\u010dani, da jim bo za hitrej\u0161e treznjenje pomagalo pitje \u010drne kave ali \u010daja, sprehod po sve\u017eem in mrzlem zraku ali polivanje s hladno vodo ter hladen tu\u0161. Ni\u010d od tega ne deluje. Lovre\u010di\u010deva je poudarila, da ni na\u010dina, metode ali sredstva, ki bi lahko pospe\u0161il razgradnjo alkohola: “Ne pomagajo niti razna zeli\u0161\u010da ali posebni napitki, po\u017eivila in po\u017eivljajo\u010de pija\u010de lahko celo resno ogrozijo zdravje.”<\/p>\n
Tako po porabi alkohola kot po posledicah \u0161kodljive rabe alkohola Slovenija v vrhu EU<\/b><\/p>\n
Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije so prebivalci Evropske regije, ki vklju\u010duje dr\u017eave EU, Norve\u0161ko in \u0160vico, najve\u010dji porabniki alkohola na svetu, poraba je v tej regiji dvakrat vi\u0161ja od svetovnega povpre\u010dja. Podatki za obdobje 2003-2014 ka\u017eejo, da ima Slovenija vi\u0161jo registrirano porabo alkohola v primerjavi z Evropska regijo in tudi v primerjavi z EU.<\/p>\n
Poraba alkohola tako v EU kot v Sloveniji je v zadnjih desetletjih upadla, kar se odra\u017ea tudi v zmanj\u0161ani umrljivosti zaradi alkohola v teh dr\u017eavah. Izku\u0161nje in podatki ka\u017eejo, da se poraba alkohola na prebivalca po krizi in recesiji pove\u010duje, podobno se nakazuje za Slovenijo. Tako po porabi alkohola kot po posledicah \u0161kodljive rabe alkohola je Slovenija v vrhu EU.<\/p>\n
“\u010ceprav visoka poraba alkohola na prebivalca, ki je tako zna\u010dilna za Slovenijo, sama po sebi sicer \u0161e ne bi odra\u017eala nujno \u0161kodljive rabe alkohola v dru\u017ebi, je pa pri nas treba upo\u0161tevati tudi problemati\u010dno veliko dostopnost do alkohola, strpen odnos dru\u017ebe do alkohola in opijanja v javnosti ter problemati\u010dne pivske navade,” je izpostavila zdravnica Barbara Lovre\u010di\u010d z NIJZ.<\/p>\n
Alkoholne pija\u010de so rakotvorne<\/b><\/p>\n
Mednarodna agencija za raziskovanje raka je alkohol, to je acetaldehid, etanol in alkoholne pija\u010de, uvrstila v prvo skupino snovi, ki so rakotvorne za \u010dloveka, v isto skupino je uvr\u0161\u010den tudi tobak. Izpostavljenost alkoholu predstavlja tveganje za nastanek nekaterih vrst rakavih obolenj: raka ustne votline in \u017erela, grla in po\u017eiralnika, raka jeter, debelega \u010drevesa, danke in dojk, ki ga povezujejo predvsem s \u010dezmernim pitjem alkohola.<\/p>\n
Raziskovalci sogla\u0161ajo, da ne poznamo varne koli\u010dine ali pivske navade, ki bi bila varna z vidika tveganja za nastanek raka. Ve\u010dje tveganje za nastanek raka imajo tudi tisti, ki pijejo alkohol zmerno oziroma v mejah manj tveganega pitja alkohola v primerjavi s tistimi, ki alkohola sploh ne pijejo. Tveganje je podobno za razli\u010dne vrste alkoholnih pija\u010d.<\/p>\n
Svetovna zdravstvena organizacija je predlagala uvedbo uspe\u0161nih ukrepov alkoholne politike, ki dokazano zmanj\u0161ujejo \u0161kodo zaradi alkohola. Med temi so dav\u010dni in cenovni ukrepi, omejevanje dostopa, skrb za varnost v cestnem prometu ter zdravljenje stanj in posledic \u0161kodljive rabe alkohola. Slovenija se v sprejemanju u\u010dinkovitih ukrepov uvr\u0161\u010da na 16. mesto med 29 dr\u017eavami.<\/p>\n
“Po porabi alkohola in posledicah \u0161kodljive rabe alkohola pa smo \u0161e vedno v samem vrhu,” so \u0161e opozorili na NIJZ.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
V Sloveniji se je registrirana poraba alkohola v letu 2015 v primerjavi z letom poprej znova zvi\u0161ala in je zna\u0161ala 11,5 litra \u010distega alkohola na prebivalca, starej\u0161ega od 15 let, ka\u017eejo podatki Nacionalnega in\u0161tituta za javno zdravje (NIJZ). Z javnozdravstvenega vidika tako poraba alkohola ostaja previsoka.<\/p>\n","protected":false},"author":4,"featured_media":181597,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1],"tags":[2279,1547,1595],"source":[4511],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n