“A je? A tudi je? A bo jedel?” so radovedne otro\u0161ke o\u010di budno spremljale vsak gib robota po imenu Nao in z odprtimi usti \u010dakale, da usta odpre tudi on. A humanoidni robot, torej \u010dloveku podoben, ni znal jesti. “Zna pa govoriti devet tujih jezikov in premore 24 senzorjev, sestavljajo ga zvo\u010dniki in mikrofon, govori, poslu\u0161a, ple\u0161e, vstane, sede, ri\u0161e,” sta med drugim na\u0161teli Nina Pernu\u0161 in Sanja Kezi\u010d, \u0161tudentki na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani. Tam v prenovljeni avli, ki odslej omogo\u010da tako velik dogodek, \u0161e danes in jutri potekajo Dnevi industrijske robotike in obiskovalci lahko opazujejo robote pri osmih razli\u010dnih opravilih. Niso vsi roboti podobni ljudem Francoski robot Nao, ki v raziskovalne namene sicer domuje na Institutu Jo\u017eefa Stefana, je star \u017ee devet let, vseeno pa ri\u0161e kot veliko mlaj\u0161i otrok, povesta \u0161tudentki, ki sta ga programirali, da je narisal mu\u0161nico. Protokol, ki omogo\u010da, da robot nari\u0161e risbo, je zelo zahteven, ker je treba opredeliti prav vsako to\u010dko risbe. Je pa zato Nao veliko bolj suvereno migal z boki na glasbo Michaela Jacksona. “V vsakem sklepu ima motorje, ki omogo\u010dajo premikanje,” sta razlo\u017eili njegovi programerki. Je veliko deklet med \u0161tudenti robotike? V prvem letniku druge bolonjske stopnje, ko se je mogo\u010de odlo\u010diti za ta \u0161tudij, je med desetimi \u0161tudenti pet deklet. “Torej petdeset odstotkov. Mislim, da je to maksimum doslej,” se nasmehne Nina. Niso pa vsi roboti podobni ljudem. Tisti, ki pe\u010de pala\u010dinke, je sestavljen iz “rok” in razli\u010dnih \u0161ob. V posodi je masa za slastni pribolj\u0161ek, ki jo sicer pripravijo kuharice, nato se ta pod pritiskom \u010dez ventil razlije v ponev. Ko je pala\u010dinka na pol pe\u010dena, sledi zapleten manever – obra\u010danje. In zanj sta potrebna kar dva robota. Ko je pe\u010dena v celoti, se robot pomakne pod \u0161obo z \u017eelenim nadevom, zlo\u017ei pala\u010dinko in jo okrasi s smetano. Kako zapletena zna biti robotska peka pala\u010dink, pravzaprav cela znanost, sta ugotavljala oba programerja, ki napake sproti odpravljata. “\u0160e zmeraj ne u<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
“A je? A tudi je? A bo jedel?” so radovedne otro\u0161ke o\u010di budno spremljale vsak gib robota po imenu Nao in z odprtimi usti \u010dakale, da usta odpre tudi on. A humanoidni robot, torej \u010dloveku podoben, ni znal jesti. “Zna pa govoriti devet tujih jezikov in premore 24 senzorjev, sestavljajo ga zvo\u010dniki in mikrofon, govori, poslu\u0161a, ple\u0161e, vstane, sede, ri\u0161e,” sta med drugim na\u0161teli Nina Pernu\u0161 in Sanja Kezi\u010d, \u0161tudentki na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani. Tam v prenovljeni avli, ki odslej omogo\u010da tako velik dogodek, \u0161e danes in jutri potekajo Dnevi industrijske robotike in obiskovalci lahko opazujejo robote pri osmih razli\u010dnih opravilih. Niso vsi roboti podobni ljudem Francoski robot Nao, ki v raziskovalne namene sicer domuje na Institutu Jo\u017eefa Stefana, je star \u017ee devet let, vseeno pa ri\u0161e kot veliko mlaj\u0161i otrok, povesta \u0161tudentki, ki sta ga programirali, da je narisal mu\u0161nico. Protokol, ki omogo\u010da, da robot nari\u0161e risbo, je zelo zahteven, ker je treba opredeliti prav vsako to\u010dko risbe. Je pa zato Nao veliko bolj suvereno migal z boki na glasbo Michaela Jacksona. “V vsakem sklepu ima motorje, ki omogo\u010dajo premikanje,” sta razlo\u017eili njegovi programerki. Je veliko deklet med \u0161tudenti robotike? V prvem letniku druge bolonjske stopnje, ko se je mogo\u010de odlo\u010diti za ta \u0161tudij, je med desetimi \u0161tudenti pet deklet. “Torej petdeset odstotkov. Mislim, da je to maksimum doslej,” se nasmehne Nina. Niso pa vsi roboti podobni ljudem. Tisti, ki pe\u010de pala\u010dinke, je sestavljen iz “rok” in razli\u010dnih \u0161ob. V posodi je masa za slastni pribolj\u0161ek, ki jo sicer pripravijo kuharice, nato se ta pod pritiskom \u010dez ventil razlije v ponev. Ko je pala\u010dinka na pol pe\u010dena, sledi zapleten manever – obra\u010danje. In zanj sta potrebna kar dva robota. Ko je pe\u010dena v celoti, se robot pomakne pod \u0161obo z \u017eelenim nadevom, zlo\u017ei pala\u010dinko in jo okrasi s smetano. Kako zapletena zna biti robotska peka pala\u010dink, pravzaprav cela znanost, sta ugotavljala oba programerja, ki napake sproti odpravljata. “\u0160e zmeraj ne u<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[],"source":[1711],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n