\u010clovekove izku\u0161nje so tako presunljive kot tudi uni\u010devalne. Presunljive zato, ker smo premagali brezkon\u010dne izzive, ki ogro\u017eajo na\u0161 obstoj. Od premagovanja bolezni, lakote do spopadanja z neprizanesljivim ekstremnim podnebjem, sprijaznimo se: \u010dlove\u0161tvo je noro uspe\u0161no. Seveda “uspeh” tukaj merimo z dejstvom, da se bomo \u0161e naprej impresivno reproducirali. Zrasli smo na sedem plus milijard na tem edinem, samotnem zelenem in modrem planetu. Morda je \u010das, da razmislimo o tem vpra\u0161anju: Kak\u0161ni so dejanski stro\u0161ki civilizacije?” Na\u0161 obstoj, na\u0161i zelo \u010dudni na\u010dini \u017eivljenja na Zemlji so dejansko uni\u010dili \u0161tevilne druge vrste, poznane in nepoznane; resni\u010dno, mnoge so izumrle zaradi na\u0161ega razsipnega \u017eivljenjskega sloga. Morda bi to lahko upravi\u010dili z \u017eivljenjskim pravilom, da “pre\u017eivijo samo mo\u010dni”, saj veste, evolucijsko razkritje omejenega \u010dasa znotraj kompresijskega prostora vesolja in virov. Zamisel tukaj je, da smo ljudje \u017ee v preteklosti na\u0161 planet dojemali zgolj kot sredstvo za upravi\u010devanje na\u0161ega pre\u017eivetja in reprodukcije. Na svet, ki poseduje naravne vire, kot so nafta, premog, pridelki na poljih in tako naprej, gledamo kot na nepremi\u0161ljeno sredstvo, s pomo\u010djo katerega lahko pospe\u0161ujemo lastne interese za ceno drugih \u017eivih bitij, rastlin in dreves, morij in oceanov ter drugih materialnih dobrin, ki jih \u0161e bomo odkrili. In tako dr\u017ei, da smo, kot vrsta, “mo\u010dni” v tem evolucijskem smislu. Toda ta v \u010dlove\u0161tvo naravnana filozofija \u017ee pla\u010duje svoj davek za nas v tolik\u0161ni meri, da \u017ee trpimo zaradi te nevarne zamisli, da “bodo pre\u017eiveli samo mo\u010dni”. Zamisli lahko ustvarijo in uni\u010dijo. Toda kako? Prvi\u010d, samo pomislite kako radikalno neuravnote\u017eena je v resnici ta \u010dlove\u0161ko naravnana “mo\u010dna” filozofija. Gre za filozofijo, ki jo rad imenujem \u010dlove\u0161ki ego. Ta filozofija poudarja surovo mo\u010d brez upo\u0161tevanja bolj uravnote\u017eenega pristopa, ki si prizadeva prilagajati se na\u0161i eksterni resni\u010dnosti, namesto da bi ga samo uporabili in z njim razpolagali. Ta zgodba o egu je slede\u010da. Raz<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
\u010clovekove izku\u0161nje so tako presunljive kot tudi uni\u010devalne. Presunljive zato, ker smo premagali brezkon\u010dne izzive, ki ogro\u017eajo na\u0161 obstoj. Od premagovanja bolezni, lakote do spopadanja z neprizanesljivim ekstremnim podnebjem, sprijaznimo se: \u010dlove\u0161tvo je noro uspe\u0161no. Seveda “uspeh” tukaj merimo z dejstvom, da se bomo \u0161e naprej impresivno reproducirali. Zrasli smo na sedem plus milijard na tem edinem, samotnem zelenem in modrem planetu. Morda je \u010das, da razmislimo o tem vpra\u0161anju: Kak\u0161ni so dejanski stro\u0161ki civilizacije?” Na\u0161 obstoj, na\u0161i zelo \u010dudni na\u010dini \u017eivljenja na Zemlji so dejansko uni\u010dili \u0161tevilne druge vrste, poznane in nepoznane; resni\u010dno, mnoge so izumrle zaradi na\u0161ega razsipnega \u017eivljenjskega sloga. Morda bi to lahko upravi\u010dili z \u017eivljenjskim pravilom, da “pre\u017eivijo samo mo\u010dni”, saj veste, evolucijsko razkritje omejenega \u010dasa znotraj kompresijskega prostora vesolja in virov. Zamisel tukaj je, da smo ljudje \u017ee v preteklosti na\u0161 planet dojemali zgolj kot sredstvo za upravi\u010devanje na\u0161ega pre\u017eivetja in reprodukcije. Na svet, ki poseduje naravne vire, kot so nafta, premog, pridelki na poljih in tako naprej, gledamo kot na nepremi\u0161ljeno sredstvo, s pomo\u010djo katerega lahko pospe\u0161ujemo lastne interese za ceno drugih \u017eivih bitij, rastlin in dreves, morij in oceanov ter drugih materialnih dobrin, ki jih \u0161e bomo odkrili. In tako dr\u017ei, da smo, kot vrsta, “mo\u010dni” v tem evolucijskem smislu. Toda ta v \u010dlove\u0161tvo naravnana filozofija \u017ee pla\u010duje svoj davek za nas v tolik\u0161ni meri, da \u017ee trpimo zaradi te nevarne zamisli, da “bodo pre\u017eiveli samo mo\u010dni”. Zamisli lahko ustvarijo in uni\u010dijo. Toda kako? Prvi\u010d, samo pomislite kako radikalno neuravnote\u017eena je v resnici ta \u010dlove\u0161ko naravnana “mo\u010dna” filozofija. Gre za filozofijo, ki jo rad imenujem \u010dlove\u0161ki ego. Ta filozofija poudarja surovo mo\u010d brez upo\u0161tevanja bolj uravnote\u017eenega pristopa, ki si prizadeva prilagajati se na\u0161i eksterni resni\u010dnosti, namesto da bi ga samo uporabili in z njim razpolagali. Ta zgodba o egu je slede\u010da. Raz<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[],"source":[1711],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n