Dr\u017eava vse bolj opu\u0161\u010da svoje javne naloge in slu\u017ebe, ohranja pa nadzor nad dr\u017eavljani – ne gre se samozavajati, da \u017eica na meji ni tam tudi zato, da dr\u017eijo notri nas, opozarja antropologinja Irena \u0160umi. Skupaj s sociologinjo dr. Darjo Zavir\u0161ek in filozofom dr. Tadejem Troho so nedavno govorili o procesih, ki spodkopavajo demokrati\u010dne zasnove dru\u017eb, utemeljene na priborjenih pravicah ljudi odlo\u010dati o svojem telesu in biti varen. To se dogaja v Rusiji s spreminjanjem kazenske zakonodaje, ki je dolo\u010deno nasilje nad \u017eenskami v dru\u017einskem okolju iz kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dol\u017enosti, spremenila v civilni spor; v bla\u017ejih oblikah pa tudi od Poljske do Slovenije s prebujeno \u017eeljo omejevati \u017eenske pri odlo\u010danju o lastnem telesu. Zabrisati izku\u0161nje in boje preteklosti “Dolo\u010dene pravice so se zdele samoumevne,” opisuje Darja Zavir\u0161ek, kako se odvijajo napadi na civilizacijske dose\u017eke, ki definirajo na\u0161e dru\u017ebe. Tadej Troha s filozofskega in\u0161tituta ZRC SAZU je opozoril, da se z govorico, ki stavi na mlade, posku\u0161a zabrisati izku\u0161nje in boje preteklosti ter ustvariti utvaro novega za\u010detka. “Pri tem se pozablja, da smo tudi mladi pogojeni z okoljem, ki nas obkro\u017ea,” je opozoril na stalno podpredstavljenost \u017eensk v javnih debatah. “Neopatriarhat je utemeljen na klasi\u010dnem patriarhatu, obenem pa temelji na podobi postfeministi\u010dne, osvobojene in emancipirane \u017eenske, ki zastopa idejo, da ne potrebujemo ve\u010d feminizma, saj imamo enakost in se lahko \u017eenske branimo same, posami\u010dno,” je Darja Zavir\u0161ek razlo\u017eila temelje, ki so postavljeni po meri mo\u010dnej\u0161ih. “Neopatriarhat je uokvirjen v neoliberalne dru\u017ebene pogoje in procese, ki nas vse spreminjajo v prestra\u0161en prekariat v dru\u017ebah vse ve\u010djih neenakosti. Krivce za dru\u017ebene krivice se i\u0161\u010de med naj\u0161ibkej\u0161imi \u010dlani dru\u017ebe, medtem ko se prave izvore dru\u017ebene neenakosti posku\u0161a spregledati,” je opisala sociologinja podlago, na kateri zlahka uspeva ljudomr\u017enja. “Postfeministi\u010dni lik \u017eenske se ne zlomi niti se za za\u0161\u010dito ne obrn<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Dr\u017eava vse bolj opu\u0161\u010da svoje javne naloge in slu\u017ebe, ohranja pa nadzor nad dr\u017eavljani – ne gre se samozavajati, da \u017eica na meji ni tam tudi zato, da dr\u017eijo notri nas, opozarja antropologinja Irena \u0160umi. Skupaj s sociologinjo dr. Darjo Zavir\u0161ek in filozofom dr. Tadejem Troho so nedavno govorili o procesih, ki spodkopavajo demokrati\u010dne zasnove dru\u017eb, utemeljene na priborjenih pravicah ljudi odlo\u010dati o svojem telesu in biti varen. To se dogaja v Rusiji s spreminjanjem kazenske zakonodaje, ki je dolo\u010deno nasilje nad \u017eenskami v dru\u017einskem okolju iz kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dol\u017enosti, spremenila v civilni spor; v bla\u017ejih oblikah pa tudi od Poljske do Slovenije s prebujeno \u017eeljo omejevati \u017eenske pri odlo\u010danju o lastnem telesu. Zabrisati izku\u0161nje in boje preteklosti “Dolo\u010dene pravice so se zdele samoumevne,” opisuje Darja Zavir\u0161ek, kako se odvijajo napadi na civilizacijske dose\u017eke, ki definirajo na\u0161e dru\u017ebe. Tadej Troha s filozofskega in\u0161tituta ZRC SAZU je opozoril, da se z govorico, ki stavi na mlade, posku\u0161a zabrisati izku\u0161nje in boje preteklosti ter ustvariti utvaro novega za\u010detka. “Pri tem se pozablja, da smo tudi mladi pogojeni z okoljem, ki nas obkro\u017ea,” je opozoril na stalno podpredstavljenost \u017eensk v javnih debatah. “Neopatriarhat je utemeljen na klasi\u010dnem patriarhatu, obenem pa temelji na podobi postfeministi\u010dne, osvobojene in emancipirane \u017eenske, ki zastopa idejo, da ne potrebujemo ve\u010d feminizma, saj imamo enakost in se lahko \u017eenske branimo same, posami\u010dno,” je Darja Zavir\u0161ek razlo\u017eila temelje, ki so postavljeni po meri mo\u010dnej\u0161ih. “Neopatriarhat je uokvirjen v neoliberalne dru\u017ebene pogoje in procese, ki nas vse spreminjajo v prestra\u0161en prekariat v dru\u017ebah vse ve\u010djih neenakosti. Krivce za dru\u017ebene krivice se i\u0161\u010de med naj\u0161ibkej\u0161imi \u010dlani dru\u017ebe, medtem ko se prave izvore dru\u017ebene neenakosti posku\u0161a spregledati,” je opisala sociologinja podlago, na kateri zlahka uspeva ljudomr\u017enja. “Postfeministi\u010dni lik \u017eenske se ne zlomi niti se za za\u0161\u010dito ne obrn<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[],"source":[1711],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n