Po neuspelih zdravstveni reformi se je novi ameri\u0161ki predsednik lotil okolja in energetike. Njegov novi “odlok o energetski neodvisnosti” ustavlja, preklicuje in po\u0161ilja v vnovi\u010dno obravnavo vse resne ameri\u0161ke podnebne ukrepe, \u0161e preden so ti sploh za\u017eiveli. Glavni argument za to odlo\u010ditev je mnenje, da bosta vztrajanje pri rabi fosilnih energentov in zraven \u0161e pove\u010dana raba premoga znova o\u017eivila upehano gospodarstvo, saj bo energija poceni in delovna mesta bodo rasla kot gobe po de\u017eju. Pri tem seveda ignorira dejstvo, da rudniki premoga zagotavljajo manj kot 70 tiso\u010d delovnih mest v ZDA, obnovljivi viri energije pa zaposlujejo vsaj desetkrat ve\u010d Ameri\u010danov. Morda bo naslednji korak ZDA tudi umik iz pari\u0161kega sporazuma, ki s tem sicer ne bo propadel, bo pa te\u017eko uresni\u010dljiv. Te\u017eko je razvozlati, kak\u0161no politi\u010dno korist si ameri\u0161ki predsednik obeta s tem, da \u017ee iz \u010dasov predvolilne kampanje ozna\u010duje podnebne spremembe za izmi\u0161ljotino. Po nekaterih njegovih milo re\u010deno nespodobnih izjavah naj bi si jih bila izmislila Kitajska, da bi z njimi slabila ameri\u0161ko gospodarsko rast. O\u010ditno smo \u017ee tako globoko zajadrali v dru\u017ebo la\u017ei ali, kot se temu bolj u\u010deno re\u010de, postfakti\u010dno obdobje, da lahko tudi najbolj odgovorni re\u010dejo ali zapi\u0161ejo, karkoli jim pade na pamet, brez posledic za njihov polo\u017eaj v dru\u017ebi. In to je nemara ve\u010dji problem kot podpis kakega odloka. Kak\u0161no politi\u010dno korist lahko pridobi\u0161 s tem, da zanika\u0161 dejstvo, da \u017ee nekaj desetletij vse meteorolo\u0161ke in hidrolo\u0161ke meritve ka\u017eejo jasno sliko, da se podnebje hitro spreminja: ogrevanje planeta je nedvomno, splo\u0161no in enotno: ogrevajo se zrak, oceani, talita se led in sneg, gladina morij se zvi\u0161uje. Zlasti mo\u010dno se ogrevajo spodnje plasti ozra\u010dja. Da je ironija \u0161e ve\u010dja, se najvidnej\u0161e spremembe odvijajo pred na\u0161imi o\u010dmi ravno v zadnjem \u010dasu. Leto 2015 je bilo globalno gledano drugo najtoplej\u0161e v zgodovini meritev, leto 2016 pa najtoplej\u0161e od za\u010detka sistemati\u010dnega merjenja temperature. Tudi za\u010detek tega leta je b<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Po neuspelih zdravstveni reformi se je novi ameri\u0161ki predsednik lotil okolja in energetike. Njegov novi “odlok o energetski neodvisnosti” ustavlja, preklicuje in po\u0161ilja v vnovi\u010dno obravnavo vse resne ameri\u0161ke podnebne ukrepe, \u0161e preden so ti sploh za\u017eiveli. Glavni argument za to odlo\u010ditev je mnenje, da bosta vztrajanje pri rabi fosilnih energentov in zraven \u0161e pove\u010dana raba premoga znova o\u017eivila upehano gospodarstvo, saj bo energija poceni in delovna mesta bodo rasla kot gobe po de\u017eju. Pri tem seveda ignorira dejstvo, da rudniki premoga zagotavljajo manj kot 70 tiso\u010d delovnih mest v ZDA, obnovljivi viri energije pa zaposlujejo vsaj desetkrat ve\u010d Ameri\u010danov. Morda bo naslednji korak ZDA tudi umik iz pari\u0161kega sporazuma, ki s tem sicer ne bo propadel, bo pa te\u017eko uresni\u010dljiv. Te\u017eko je razvozlati, kak\u0161no politi\u010dno korist si ameri\u0161ki predsednik obeta s tem, da \u017ee iz \u010dasov predvolilne kampanje ozna\u010duje podnebne spremembe za izmi\u0161ljotino. Po nekaterih njegovih milo re\u010deno nespodobnih izjavah naj bi si jih bila izmislila Kitajska, da bi z njimi slabila ameri\u0161ko gospodarsko rast. O\u010ditno smo \u017ee tako globoko zajadrali v dru\u017ebo la\u017ei ali, kot se temu bolj u\u010deno re\u010de, postfakti\u010dno obdobje, da lahko tudi najbolj odgovorni re\u010dejo ali zapi\u0161ejo, karkoli jim pade na pamet, brez posledic za njihov polo\u017eaj v dru\u017ebi. In to je nemara ve\u010dji problem kot podpis kakega odloka. Kak\u0161no politi\u010dno korist lahko pridobi\u0161 s tem, da zanika\u0161 dejstvo, da \u017ee nekaj desetletij vse meteorolo\u0161ke in hidrolo\u0161ke meritve ka\u017eejo jasno sliko, da se podnebje hitro spreminja: ogrevanje planeta je nedvomno, splo\u0161no in enotno: ogrevajo se zrak, oceani, talita se led in sneg, gladina morij se zvi\u0161uje. Zlasti mo\u010dno se ogrevajo spodnje plasti ozra\u010dja. Da je ironija \u0161e ve\u010dja, se najvidnej\u0161e spremembe odvijajo pred na\u0161imi o\u010dmi ravno v zadnjem \u010dasu. Leto 2015 je bilo globalno gledano drugo najtoplej\u0161e v zgodovini meritev, leto 2016 pa najtoplej\u0161e od za\u010detka sistemati\u010dnega merjenja temperature. Tudi za\u010detek tega leta je b<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[],"source":[1711],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n