Preprost izra\u010dun ka\u017ee, da kroni\u010dno primanjkuje zlata. Vsi rudniki sveta nakopljejo pribli\u017eno 2500 ton zlata letno, kar predstavlja zgolj 0,35 grama zlata na zemljana. Premalo, da bi lahko vsi svoje prihranke pretopili v zlato in \u010dakali na pravi trenutek za prodajo. Koli\u010dina novega zlata enostavno ne dosega povpra\u0161evanja, poleg tega \u010dedalje ve\u010d nacionalnih centralnih bank, v zadnjem \u010dasu pa tudi dr\u017eav, svoje rezerve spreminja v zlato in druge \u017elahtne kovine. Samo za primerjavo, da bi razumeli, kako malo je v resnici vreden denar: ameri\u0161ki dr\u017eavni primanjkljaj je danes vi\u0161ji od 1000 milijard ameri\u0161kih dolarjev, vrednost celoletne proizvodnje zlata je 115 milijard, vrednost celoletne proizvodnje srebra pa 19,2 milijarde. Da bi samo ameri\u0161ki upniki ohranili vrednost, ki jim jo dolgujejo ZDA, bi morali pokupiti skoraj devetletno proizvodnjo zlata, kar je nemogo\u010de. TISKANJE DENARJU ZNI\u017dUJE VREDNOST \u0160e bolj slikovit je primer izpred nekaj let, ko je bila svetovna gospodarska kriza na vrhuncu. Ruskega rublja nih\u010de ni sprejemal kot pla\u010dilno sredstvo (sankcije, devalvacija), zato je morala dr\u017eava pose\u010di v zaloge zlata. Pred krizo naj bi bili imeli Rusi 9000 ton zlata, danes pa so se te rezerve zni\u017eale na (uradnih) 1113 ton. Zlatu, kot pla\u010dilnemu sredstvu, nobene sankcije in gospodarske blokade ne pridejo do \u017eivega. Dejstvo je, \u010de ste imeli leta 2003 privar\u010devanih 10 tiso\u010d evrov, potem imate danes po kupni mo\u010di samo \u0161e 5000 evrov. \u010ce pa ste takrat prihranke pretopili v zlato, imate danes 23 tiso\u010d evrov. Razlog za to: koli\u010dina denarja v obtoku se dramati\u010dno pove\u010duje in sploh ne opazimo, kako nam vrednost denarja polzi iz rok. Ameri\u0161ki ekonomist Milton Friedman je neko\u010d dejal: “Samo dr\u017eava lahko uporabi najbolj kvaliteten papir, ga potiska z najkvalitetnej\u0161im \u010drnilom in iz tega naredi ni\u010dvredno kombinacijo!” Kako malo je danes vreden denar, ka\u017eejo podatki o koli\u010dini denarja v obtoku, ki so jih zbrali pri The Economistu. Vzemimo za primer \u0160vico, ki je sinonim varne in stabilne dr<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Preprost izra\u010dun ka\u017ee, da kroni\u010dno primanjkuje zlata. Vsi rudniki sveta nakopljejo pribli\u017eno 2500 ton zlata letno, kar predstavlja zgolj 0,35 grama zlata na zemljana. Premalo, da bi lahko vsi svoje prihranke pretopili v zlato in \u010dakali na pravi trenutek za prodajo. Koli\u010dina novega zlata enostavno ne dosega povpra\u0161evanja, poleg tega \u010dedalje ve\u010d nacionalnih centralnih bank, v zadnjem \u010dasu pa tudi dr\u017eav, svoje rezerve spreminja v zlato in druge \u017elahtne kovine. Samo za primerjavo, da bi razumeli, kako malo je v resnici vreden denar: ameri\u0161ki dr\u017eavni primanjkljaj je danes vi\u0161ji od 1000 milijard ameri\u0161kih dolarjev, vrednost celoletne proizvodnje zlata je 115 milijard, vrednost celoletne proizvodnje srebra pa 19,2 milijarde. Da bi samo ameri\u0161ki upniki ohranili vrednost, ki jim jo dolgujejo ZDA, bi morali pokupiti skoraj devetletno proizvodnjo zlata, kar je nemogo\u010de. TISKANJE DENARJU ZNI\u017dUJE VREDNOST \u0160e bolj slikovit je primer izpred nekaj let, ko je bila svetovna gospodarska kriza na vrhuncu. Ruskega rublja nih\u010de ni sprejemal kot pla\u010dilno sredstvo (sankcije, devalvacija), zato je morala dr\u017eava pose\u010di v zaloge zlata. Pred krizo naj bi bili imeli Rusi 9000 ton zlata, danes pa so se te rezerve zni\u017eale na (uradnih) 1113 ton. Zlatu, kot pla\u010dilnemu sredstvu, nobene sankcije in gospodarske blokade ne pridejo do \u017eivega. Dejstvo je, \u010de ste imeli leta 2003 privar\u010devanih 10 tiso\u010d evrov, potem imate danes po kupni mo\u010di samo \u0161e 5000 evrov. \u010ce pa ste takrat prihranke pretopili v zlato, imate danes 23 tiso\u010d evrov. Razlog za to: koli\u010dina denarja v obtoku se dramati\u010dno pove\u010duje in sploh ne opazimo, kako nam vrednost denarja polzi iz rok. Ameri\u0161ki ekonomist Milton Friedman je neko\u010d dejal: “Samo dr\u017eava lahko uporabi najbolj kvaliteten papir, ga potiska z najkvalitetnej\u0161im \u010drnilom in iz tega naredi ni\u010dvredno kombinacijo!” Kako malo je danes vreden denar, ka\u017eejo podatki o koli\u010dini denarja v obtoku, ki so jih zbrali pri The Economistu. Vzemimo za primer \u0160vico, ki je sinonim varne in stabilne dr<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[],"source":[1711],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n