Dosedanji na\u010drti Slovenije glede krepitve obrambnih izdatkov ne bodo dovolj za uresni\u010ditev danih zavez in ciljev v okviru zveze Nato, je izpostavil vodja slovenske diplomacije Karl Erjavec po zasedanju zunanjih ministrov zavezni\u0161tva, na katerem so ZDA evropske zaveznice znova pozvale h krepitvi obrambnih prora\u010dunov. Vse \u010dlanice zveze Nato so napovedale, da bodo pove\u010dale svoje izdatke. Ameri\u0161ki predsednik Donald Trump je izrecno poudaril potrebo po tem, da morajo vse zaveznice spo\u0161tovati dane zaveze, je poudaril Erjavec. O tem vpra\u0161anju bo po Erjav\u010devih besedah v torek razpravljala koalicija. Glede na dana\u0161njo in pretekle razprave minister ocenjuje, da dosedanji na\u010drti za pove\u010devanje obrambnih izdatkov ne bodo zadostni. Zato se je nujno pogovoriti o ambicijah in mo\u017enostih ter \u010dasovnem okviru ukrepanja, je poudaril minister in znova izpostavil, da ne gre za izpolnjevanje birokratskih zahtev, temve\u010d za zagotavljanje varnosti, ki ni samoumevna. Tudi Slovenija po ministrovih navedbah ni ve\u010d imuna pred vse resnej\u0161imi gro\u017enjami. Povsem racionalno je, da bo treba ve\u010d pozornosti nameniti varnosti, saj se v svetu in tudi v na\u0161i sose\u0161\u010dini mno\u017eijo konfliktne to\u010dke, je \u0161e izpostavil. Vsi tisti, ki bodo sodelovali na zasedanju zveze Nato – predsednik vlade, obrambna ministrica in on sam – bodo po Erjav\u010devih besedah v prihodnje pod ve\u010djim pritiskom, ko gre za krepitev obrambnih zmogljivosti in pove\u010devanje obrambnih izdatkov. Slovenija v tem trenutku namenja za obrambne izdatke okoli odstotek bruto doma\u010dega proizvoda, medtem ko so se \u010dlanice Nata zavezale, da bodo do leta 2024 za obrambo namenjale dva odstotka BDP. Slovenski odstotek je po ministrovih besedah mo\u010dno padel v \u010dasu finan\u010dne in gospodarske krize. Medtem ko je Slovenija pred krizo dosegala okoli 1,7 odstotka, je v letih 2009 in 2010 ta odstotek zelo mo\u010dno padel, je spomnil Erjavec. Ve\u010d v tem trenutku ne more povedati, je dejal Erjavec in spomnil, da bi se morali o tem vpra\u0161anju pogovarjati \u017ee v sredo na vrhu koalicije, a<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Dosedanji na\u010drti Slovenije glede krepitve obrambnih izdatkov ne bodo dovolj za uresni\u010ditev danih zavez in ciljev v okviru zveze Nato, je izpostavil vodja slovenske diplomacije Karl Erjavec po zasedanju zunanjih ministrov zavezni\u0161tva, na katerem so ZDA evropske zaveznice znova pozvale h krepitvi obrambnih prora\u010dunov. Vse \u010dlanice zveze Nato so napovedale, da bodo pove\u010dale svoje izdatke. Ameri\u0161ki predsednik Donald Trump je izrecno poudaril potrebo po tem, da morajo vse zaveznice spo\u0161tovati dane zaveze, je poudaril Erjavec. O tem vpra\u0161anju bo po Erjav\u010devih besedah v torek razpravljala koalicija. Glede na dana\u0161njo in pretekle razprave minister ocenjuje, da dosedanji na\u010drti za pove\u010devanje obrambnih izdatkov ne bodo zadostni. Zato se je nujno pogovoriti o ambicijah in mo\u017enostih ter \u010dasovnem okviru ukrepanja, je poudaril minister in znova izpostavil, da ne gre za izpolnjevanje birokratskih zahtev, temve\u010d za zagotavljanje varnosti, ki ni samoumevna. Tudi Slovenija po ministrovih navedbah ni ve\u010d imuna pred vse resnej\u0161imi gro\u017enjami. Povsem racionalno je, da bo treba ve\u010d pozornosti nameniti varnosti, saj se v svetu in tudi v na\u0161i sose\u0161\u010dini mno\u017eijo konfliktne to\u010dke, je \u0161e izpostavil. Vsi tisti, ki bodo sodelovali na zasedanju zveze Nato – predsednik vlade, obrambna ministrica in on sam – bodo po Erjav\u010devih besedah v prihodnje pod ve\u010djim pritiskom, ko gre za krepitev obrambnih zmogljivosti in pove\u010devanje obrambnih izdatkov. Slovenija v tem trenutku namenja za obrambne izdatke okoli odstotek bruto doma\u010dega proizvoda, medtem ko so se \u010dlanice Nata zavezale, da bodo do leta 2024 za obrambo namenjale dva odstotka BDP. Slovenski odstotek je po ministrovih besedah mo\u010dno padel v \u010dasu finan\u010dne in gospodarske krize. Medtem ko je Slovenija pred krizo dosegala okoli 1,7 odstotka, je v letih 2009 in 2010 ta odstotek zelo mo\u010dno padel, je spomnil Erjavec. Ve\u010d v tem trenutku ne more povedati, je dejal Erjavec in spomnil, da bi se morali o tem vpra\u0161anju pogovarjati \u017ee v sredo na vrhu koalicije, a<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[],"source":[1711],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n