\u0160tevilo ljudi, ki jih pesti ali jim grozi lakota, je dramati\u010dno naraslo, izhaja iz poro\u010dila Organizacije ZN za prehrano in kmetijstvo (FAO) in Evropske komisije. Glede na danes objavljeno poro\u010dilo po vsem svetu lani 108 milijonov ljudi ni imelo zadosti hrane ali so zaloge hrane hitro porabili, kar je ve\u010d kot za tretjino ve\u010d kot v letu poprej. Leta 2015 so tako zabele\u017eili 80 milijonov ljudi, ki so trpeli za pomanjkanjem hrane, lani pa 35 odstotkov ve\u010d, poro\u010dilo, ki so ga danes predstavili v Bruslju, povzemajo tuje tiskovne agencije. Vse ve\u010dje pomanjkanje hrane je predvsem posledica oboro\u017eenih konfliktov, denimo v Siriji, Jemnu in Ju\u017enem Sudanu, ter podnebnega pojava El Nino, ki je botroval su\u0161i na vzhodu in jugu Afrike. V nekaterih afri\u0161kih dr\u017eavah pa so se razmere \u0161e dodatno poslab\u0161ale zaradi rekordnih cen osnovnih \u017eivil, ugotavlja poro\u010dilo. Ob tem svari, da se bo prehranska kriza letos \u0161e poglobila, saj lakota grozi \u0161tirim dr\u017eavam v razvoju – Ju\u017enemu Sudanu, Somaliji, Jemnu in severovzhodni Nigeriji. “Pomanjkanje hrane ni le humanitarna zadeva.” Dr\u017eave, kjer je letos pri\u010dakovati veliko pomanjkanje hrane, so tudi Irak, Sirija (vklju\u010dno s sirskimi begunci v sosednjih dr\u017eavah), Malavi in Zimbabve. “\u010ce ne bomo takoj in obse\u017eno ukrepali, ne le da bi re\u0161ili \u017eivljenja ljudi ampak tudi odstranili neposredno gro\u017enjo lakote, se bo prehranska varnost v teh dr\u017eavah v prihodnjih mesecih \u0161e naprej zmanj\u0161evala,” opozarja poro\u010dilo. “Lahko prepre\u010dimo, da bi ljudje umirali zaradi lakote, a \u010de ne bomo okrepili prizadevanj, da bi re\u0161ili, za\u0161\u010ditili in investirali v pode\u017eelje, bo ve\u010d deset milijonom ljudi grozilo pomanjkanje hrane,” je poudaril Generalni direktor FAO Jose Graziano da Silva. Izvr\u0161ni direktor Svetovnega programa za hrano Ertharin Cousin pa je izpostavil, da pomanjkanje hrane ni le humanitarna zadeva. “Lakota \u0161e pove\u010da krize in tako ustvari \u0161e ve\u010djo nestabilnost in pomanjkanje hrane,” je dejal. “Gre za tekmo s \u010dasom – svet mora ukrepati zdaj, da bi re\u0161il \u017eivljenje in<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
\u0160tevilo ljudi, ki jih pesti ali jim grozi lakota, je dramati\u010dno naraslo, izhaja iz poro\u010dila Organizacije ZN za prehrano in kmetijstvo (FAO) in Evropske komisije. Glede na danes objavljeno poro\u010dilo po vsem svetu lani 108 milijonov ljudi ni imelo zadosti hrane ali so zaloge hrane hitro porabili, kar je ve\u010d kot za tretjino ve\u010d kot v letu poprej. Leta 2015 so tako zabele\u017eili 80 milijonov ljudi, ki so trpeli za pomanjkanjem hrane, lani pa 35 odstotkov ve\u010d, poro\u010dilo, ki so ga danes predstavili v Bruslju, povzemajo tuje tiskovne agencije. Vse ve\u010dje pomanjkanje hrane je predvsem posledica oboro\u017eenih konfliktov, denimo v Siriji, Jemnu in Ju\u017enem Sudanu, ter podnebnega pojava El Nino, ki je botroval su\u0161i na vzhodu in jugu Afrike. V nekaterih afri\u0161kih dr\u017eavah pa so se razmere \u0161e dodatno poslab\u0161ale zaradi rekordnih cen osnovnih \u017eivil, ugotavlja poro\u010dilo. Ob tem svari, da se bo prehranska kriza letos \u0161e poglobila, saj lakota grozi \u0161tirim dr\u017eavam v razvoju – Ju\u017enemu Sudanu, Somaliji, Jemnu in severovzhodni Nigeriji. “Pomanjkanje hrane ni le humanitarna zadeva.” Dr\u017eave, kjer je letos pri\u010dakovati veliko pomanjkanje hrane, so tudi Irak, Sirija (vklju\u010dno s sirskimi begunci v sosednjih dr\u017eavah), Malavi in Zimbabve. “\u010ce ne bomo takoj in obse\u017eno ukrepali, ne le da bi re\u0161ili \u017eivljenja ljudi ampak tudi odstranili neposredno gro\u017enjo lakote, se bo prehranska varnost v teh dr\u017eavah v prihodnjih mesecih \u0161e naprej zmanj\u0161evala,” opozarja poro\u010dilo. “Lahko prepre\u010dimo, da bi ljudje umirali zaradi lakote, a \u010de ne bomo okrepili prizadevanj, da bi re\u0161ili, za\u0161\u010ditili in investirali v pode\u017eelje, bo ve\u010d deset milijonom ljudi grozilo pomanjkanje hrane,” je poudaril Generalni direktor FAO Jose Graziano da Silva. Izvr\u0161ni direktor Svetovnega programa za hrano Ertharin Cousin pa je izpostavil, da pomanjkanje hrane ni le humanitarna zadeva. “Lakota \u0161e pove\u010da krize in tako ustvari \u0161e ve\u010djo nestabilnost in pomanjkanje hrane,” je dejal. “Gre za tekmo s \u010dasom – svet mora ukrepati zdaj, da bi re\u0161il \u017eivljenje in<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[],"source":[1711],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n