Prvi april naj bi za dan norcev leta 1713 razglasil francoski kralj Ludvik XIV.. Njegov dvorni norec naj bi ga namre\u010d po navedbah tujih medijev po\u0161teno potegnil za nos. Prvi\u010d pa je bila prvoaprilska potegav\u0161\u010dina omenjena leta 1392 v Canterburijskih zgodbah. Tradicija pa naj bi po mnenju nekaterih izvirala iz \u010dasa, ko je gregorijanski koledar novo leto iz konca marca premaknil na 1. januar, zato so si ljudje na prvega aprila za \u0161alo izmenjali darila, ki pa so bila prazna.<\/p>\n
Eno izmed najodmevnej\u0161ih \u0161al si je po navedbah medijev leta 1957 privo\u0161\u010dil angle\u0161ki BBC, ki je v svojem programu Panorama objavil, da so v \u0160vici za\u010deli pobirati \u0161pagete z dreves, ki rastejo samo v \u0160vici. Veliko ljudi je \u0161ali nasedlo in poklicalo v redakcijo, da bi izvedeli, kje bi lahko tudi sami kupili sadike tak\u0161nih dreves in jih posadili doma. V 50. letih pa je nizozemska televizija objavila, da se je stolp v Pisi poru\u0161il, \u010demur je nasedlo precej ljudi.<\/p>\n
Predhodniki prvoaprilskega dneva norcev so po navedbah medijev med drugim starorimski festival Hilaria, ki so ga praznovali 25. marca, v srednjem veku pa so festival norcev praznovali vsako leto 28. decembra.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Prvi april je znan kot dan norcev oziroma nor\u010davosti. Na ta dan ljudje drug drugega sku\u0161amo potegniti za nos z la\u017enimi zgodbicami in informacijami. Tovrstne potegav\u0161\u010dine so obi\u010dajne v ve\u010dini evropskih dr\u017eav, ponekod celo velja, da si potegav\u0161\u010dino lahko privo\u0161\u010dimo le do poldneva, potem pa ne ve\u010d. Prvi\u010d se prvoaprilske \u0161ale omenjajo v 14. stoletju.<\/p>\n","protected":false},"author":8,"featured_media":234944,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[1988,1595],"source":[4511],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n