Leta 2013 je EU predlagala direktivo o kapitalskih zahtevah in od leta 2015 ta tudi velja. Vzpostavlja sistem transparentnosti delovanja bank, ki ga Evropski parlament in \u0161tevilne nevladne organizacije \u017eelijo dose\u010di tudi za vse najve\u010dje korporacije, ki delujejo \u0161irom EU – in ki so v zadnjih letih glavne igralke v dav\u010dnih \u0161kandalih nepla\u010devanja davkov. \u010ce bi pravila poro\u010danja po dr\u017eavah veljala tudi za korporacije, bi te morale poro\u010dati o svojem prometu po svetu, koliko ljudi zaposlujejo in koliko davkov prijavijo v posamezni dr\u017eavi. Direktiva je tudi omogo\u010dila zadnje poro\u010dilo Oxfama, Odpiranje trezorjev. Manon Aubry, vi\u0161ja svetovalka za dav\u010dno pravi\u010dnost pri Oxfam Francija, pravi, da so \u017ee leto prej naredili raziskavo za francoske banke, ki so direktivo za\u010dele izvajati prej, in zato velikega presene\u010denja ob rezultatih ni. “Rezultati so primerljivi. Se je kaj spremenilo pri delu francoskih bank? \u017dal je trenutno \u0161e prehitro, da bi to zaznali,” razlo\u017ei in opi\u0161e sedanjo reakcijo bank, ki so se vse disciplinirano zavile v molk. “Zdi se, da \u010dakajo, da gredo ugotovitve poro\u010dila \u010dim prej mimo.” \u010ceprav pri Eurodadu pohvalijo odlo\u010ditev Slovenije, da zagotovi transparentnost lastni\u0161tva podjetij, pa se je slovenska vlada odlo\u010dila zastopati stali\u0161\u010de, “ki bo uni\u010dilo predlog o transparentnosti delovanja korporacij”, opozarja Tove Ryding. Glavno besedo nima ve\u010d gospodarsko ministrstvo, \u010deprav je predlagana direktiva \u0161e vedno pod njihovo pristojnostjo. Na podlagi ankete so tudi ugotovili, da ve\u010djih vsebinskih pomislekov zoper transparentnost nimajo niti slovenska podjetja, ki bi se jih nova ureditev dotikala. A je lani pobudo prevzelo finan\u010dno ministrstvo, ki vztraja, naj se zahteve po transparentnosti obravnavajo kot dav\u010dni predpisi, vklju\u010dno z zahtevami po dav\u010dni tajnosti dolo\u010denih podatkov. Ljudje imajo razlog, da so cini\u010dni Lansko leto, leto in pol po razkritjih Luxleaks, so del struktur utajevanja davkov razkrili Panamski dokumenti. Tove Ryding, koordinatorka za dav\u010dno pravi\u010d<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Leta 2013 je EU predlagala direktivo o kapitalskih zahtevah in od leta 2015 ta tudi velja. Vzpostavlja sistem transparentnosti delovanja bank, ki ga Evropski parlament in \u0161tevilne nevladne organizacije \u017eelijo dose\u010di tudi za vse najve\u010dje korporacije, ki delujejo \u0161irom EU – in ki so v zadnjih letih glavne igralke v dav\u010dnih \u0161kandalih nepla\u010devanja davkov. \u010ce bi pravila poro\u010danja po dr\u017eavah veljala tudi za korporacije, bi te morale poro\u010dati o svojem prometu po svetu, koliko ljudi zaposlujejo in koliko davkov prijavijo v posamezni dr\u017eavi. Direktiva je tudi omogo\u010dila zadnje poro\u010dilo Oxfama, Odpiranje trezorjev. Manon Aubry, vi\u0161ja svetovalka za dav\u010dno pravi\u010dnost pri Oxfam Francija, pravi, da so \u017ee leto prej naredili raziskavo za francoske banke, ki so direktivo za\u010dele izvajati prej, in zato velikega presene\u010denja ob rezultatih ni. “Rezultati so primerljivi. Se je kaj spremenilo pri delu francoskih bank? \u017dal je trenutno \u0161e prehitro, da bi to zaznali,” razlo\u017ei in opi\u0161e sedanjo reakcijo bank, ki so se vse disciplinirano zavile v molk. “Zdi se, da \u010dakajo, da gredo ugotovitve poro\u010dila \u010dim prej mimo.” \u010ceprav pri Eurodadu pohvalijo odlo\u010ditev Slovenije, da zagotovi transparentnost lastni\u0161tva podjetij, pa se je slovenska vlada odlo\u010dila zastopati stali\u0161\u010de, “ki bo uni\u010dilo predlog o transparentnosti delovanja korporacij”, opozarja Tove Ryding. Glavno besedo nima ve\u010d gospodarsko ministrstvo, \u010deprav je predlagana direktiva \u0161e vedno pod njihovo pristojnostjo. Na podlagi ankete so tudi ugotovili, da ve\u010djih vsebinskih pomislekov zoper transparentnost nimajo niti slovenska podjetja, ki bi se jih nova ureditev dotikala. A je lani pobudo prevzelo finan\u010dno ministrstvo, ki vztraja, naj se zahteve po transparentnosti obravnavajo kot dav\u010dni predpisi, vklju\u010dno z zahtevami po dav\u010dni tajnosti dolo\u010denih podatkov. Ljudje imajo razlog, da so cini\u010dni Lansko leto, leto in pol po razkritjih Luxleaks, so del struktur utajevanja davkov razkrili Panamski dokumenti. Tove Ryding, koordinatorka za dav\u010dno pravi\u010d<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[],"source":[1711],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n