Evropski voditelji so se 25. marca zbrali v rojstnem kraju “evropskega projekta”, da bi proslavili 60. obletnico podpisa rimskih pogodb. A kaj natan\u010dno naj bi bili proslavljali? So se veselili zaradi razpadanja Evrope, ki ji zdaj pravijo Evropa ve\u010d hitrosti, in variabilne geometrije? Celo neomajni evrofili so priznali, da je bilo sre\u010danje v Rimu bolj podobno bedenju ob mrli\u010du kot zabavi. Nekaj dni pozneje je prispelo pismo britanske premierke Therese May, s katerim je uradno spro\u017eila izstop Velike Britanije iz EU. Liberalni estebli\u0161ment v Londonu in po vsej celini je zaprepaden nad tem, kako populizem cefra Evropo. Tako kot Burboni se niso ni\u010desar nau\u010dili in tudi ni\u010desar pozabili. \u017de leta 2015 sem gr\u0161ke upnike – smetano mednarodnega estebli\u0161menta (IMF, Evropsko komisijo, ECB, nem\u0161ke in francoske funkcionarje\u00a0…) – vztrajno opozarjal, da to, da na\u0161o novo vlado zadu\u0161ijo v lastni zibelki, ni v njihovem interesu. \u010ce bi na\u0161 demokrati\u010dni, evropeisti\u010dni, progresivni dvom o su\u017eenjstvu zaradi stalne zadol\u017eenosti ugasnil, sem jim dejal, utegne poglabljajo\u010da se kriza proizvesti ksenofobni, neliberalni, antievropski val ne samo v Gr\u010diji, marve\u010d po vsej celini. Kot lahkomiselni velikani se niso ozirali na znamenja. Kratkotrajni gr\u0161ki upor proti ve\u010dni krizi je bil poleti 2015 neprizanesljivo zatrt. To je bil zelo sodoben prevrat: ustanove EU niso uporabile tankov, ampak banke. Po uradni razli\u010dici dogodkov naj bi bila EU tedaj dol\u017ena posredovati, da je trmasto populacijo porinila nazaj na pot fiskalne vrlosti in strukturne reforme. V resnici so se vodje udara le posku\u0161ali izogniti temu, da bi morali priznati, kaj pravzaprav po\u010dnejo \u017ee od leta 2010: odlagajo vsesplo\u0161ni bankrot v prihodnost, s tem ko Gr\u010dijo silijo, da najema vedno nove kredite, financirane z denarjem evropskih davkopla\u010devalcev, pod pogojem vse stro\u017ejih var\u010devalnih ukrepov, ki utegnejo le \u0161e dodatno skr\u010diti gr\u0161ki bruto dru\u017ebeni proizvod. S tem po\u010detjem so leta 2015 in tudi pozneje Gr\u010dijo pahnili v \u0161e globljo pla\u010diln<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Evropski voditelji so se 25. marca zbrali v rojstnem kraju “evropskega projekta”, da bi proslavili 60. obletnico podpisa rimskih pogodb. A kaj natan\u010dno naj bi bili proslavljali? So se veselili zaradi razpadanja Evrope, ki ji zdaj pravijo Evropa ve\u010d hitrosti, in variabilne geometrije? Celo neomajni evrofili so priznali, da je bilo sre\u010danje v Rimu bolj podobno bedenju ob mrli\u010du kot zabavi. Nekaj dni pozneje je prispelo pismo britanske premierke Therese May, s katerim je uradno spro\u017eila izstop Velike Britanije iz EU. Liberalni estebli\u0161ment v Londonu in po vsej celini je zaprepaden nad tem, kako populizem cefra Evropo. Tako kot Burboni se niso ni\u010desar nau\u010dili in tudi ni\u010desar pozabili. \u017de leta 2015 sem gr\u0161ke upnike – smetano mednarodnega estebli\u0161menta (IMF, Evropsko komisijo, ECB, nem\u0161ke in francoske funkcionarje\u00a0…) – vztrajno opozarjal, da to, da na\u0161o novo vlado zadu\u0161ijo v lastni zibelki, ni v njihovem interesu. \u010ce bi na\u0161 demokrati\u010dni, evropeisti\u010dni, progresivni dvom o su\u017eenjstvu zaradi stalne zadol\u017eenosti ugasnil, sem jim dejal, utegne poglabljajo\u010da se kriza proizvesti ksenofobni, neliberalni, antievropski val ne samo v Gr\u010diji, marve\u010d po vsej celini. Kot lahkomiselni velikani se niso ozirali na znamenja. Kratkotrajni gr\u0161ki upor proti ve\u010dni krizi je bil poleti 2015 neprizanesljivo zatrt. To je bil zelo sodoben prevrat: ustanove EU niso uporabile tankov, ampak banke. Po uradni razli\u010dici dogodkov naj bi bila EU tedaj dol\u017ena posredovati, da je trmasto populacijo porinila nazaj na pot fiskalne vrlosti in strukturne reforme. V resnici so se vodje udara le posku\u0161ali izogniti temu, da bi morali priznati, kaj pravzaprav po\u010dnejo \u017ee od leta 2010: odlagajo vsesplo\u0161ni bankrot v prihodnost, s tem ko Gr\u010dijo silijo, da najema vedno nove kredite, financirane z denarjem evropskih davkopla\u010devalcev, pod pogojem vse stro\u017ejih var\u010devalnih ukrepov, ki utegnejo le \u0161e dodatno skr\u010diti gr\u0161ki bruto dru\u017ebeni proizvod. S tem po\u010detjem so leta 2015 in tudi pozneje Gr\u010dijo pahnili v \u0161e globljo pla\u010diln<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[],"source":[1711],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n