Dvanajstletna Natalija iz Ukrajine je v tamkaj\u0161njih oboro\u017eenih spopadih v raketnem napadu izgubila mamo in tudi sama utrpela hude po\u0161kodbe ter postala \u0161e ena od mnogih \u017ertev nesmiselnih vojn. Ve\u010d kot \u0161est tiso\u010d ljudi je letno ranjenih zgolj zaradi min ali eksplozivnih ostankov vojn, v letu 2015 jih je 1672 izgubilo \u017eivljenje, kar je za 75 odstotkov ve\u010d kot leto poprej. Ob mednarodnem dnevu ozave\u0161\u010danja o nevarnosti min so v Ustanovi za krepitev \u010dlovekove varnosti ITF ponovno pristopili h kampanji Posodi svojo nogo. Kdor v teh dneh zaviha hla\u010dnico, simbolno posodi svojo nogo \u017ertvam min in izrazi solidarnost z njimi. Za vsako fotografijo zavihane hla\u010dnice, ki bo objavljena na dru\u017ebenih omre\u017ejih, bo ITF zagotovil evro za Natalijino rehabilitacijo. “V ITF se trudimo, da bi o\u010distili \u010dim ve\u010d sveta, ampak o\u010ditno bo treba storiti \u0161e ve\u010d. Podobne te\u017eave imajo tudi nam sorodne institucije,” komentira direktor ITF Damjan Bergant dejstvo, da \u0161tevilo \u017ertev min nara\u0161\u010da, prav tako tako imenovana onesna\u017eenost ozemelj z minami. V lanskem letu se je \u0161tevilo teh pove\u010dalo z 61 na 64. “V zadnjem letu se je poleg Ukrajine odprlo \u0161e minsko problemati\u010dno obmo\u010dje Kolumbije. 52-letna vojna je pustila svoje posledice. K sre\u010di so tam vsi zainteresirani, da bi bilo \u010di\u0161\u010denje \u010dim prej kon\u010dano. Potem pa so tu \u0161e druge regije, ki so onesna\u017eene \u0161e od prej\u0161njih let.” V na\u0161i neposredni bli\u017eini, v Bosni in Hercegovini, je nevarnost prisotna na poseljenih obmo\u010djih in z ve\u010d kot dvema odstotkoma z minami ogro\u017eenega ozemlja dr\u017eava ostaja v vrhu onesna\u017eenih, podobno je v vrhu tudi Hrva\u0161ka. Tri dr\u017eave, Mjanmar, Severna Koreja in Sirija, ter deset nevladnih oboro\u017eenih skupin v Afganistanu, Kolumbiji, Iraku, Libiji, Mjanmaru, Nigeriji, Pakistanu, Siriji, Ukrajini in Jemnu, pa je protipehotne mine uporabilo tudi v lanskem letu. Okrog 471 milijonov ameri\u0161kih dolarjev so dr\u017eave po svetu v letu 2015 namenile protiminskemu delovanju, kar je za okoli 23 odstotkov manj kot prej\u0161nje leto in je najmanj\u0161a finan\u010dna podpor<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Dvanajstletna Natalija iz Ukrajine je v tamkaj\u0161njih oboro\u017eenih spopadih v raketnem napadu izgubila mamo in tudi sama utrpela hude po\u0161kodbe ter postala \u0161e ena od mnogih \u017ertev nesmiselnih vojn. Ve\u010d kot \u0161est tiso\u010d ljudi je letno ranjenih zgolj zaradi min ali eksplozivnih ostankov vojn, v letu 2015 jih je 1672 izgubilo \u017eivljenje, kar je za 75 odstotkov ve\u010d kot leto poprej. Ob mednarodnem dnevu ozave\u0161\u010danja o nevarnosti min so v Ustanovi za krepitev \u010dlovekove varnosti ITF ponovno pristopili h kampanji Posodi svojo nogo. Kdor v teh dneh zaviha hla\u010dnico, simbolno posodi svojo nogo \u017ertvam min in izrazi solidarnost z njimi. Za vsako fotografijo zavihane hla\u010dnice, ki bo objavljena na dru\u017ebenih omre\u017ejih, bo ITF zagotovil evro za Natalijino rehabilitacijo. “V ITF se trudimo, da bi o\u010distili \u010dim ve\u010d sveta, ampak o\u010ditno bo treba storiti \u0161e ve\u010d. Podobne te\u017eave imajo tudi nam sorodne institucije,” komentira direktor ITF Damjan Bergant dejstvo, da \u0161tevilo \u017ertev min nara\u0161\u010da, prav tako tako imenovana onesna\u017eenost ozemelj z minami. V lanskem letu se je \u0161tevilo teh pove\u010dalo z 61 na 64. “V zadnjem letu se je poleg Ukrajine odprlo \u0161e minsko problemati\u010dno obmo\u010dje Kolumbije. 52-letna vojna je pustila svoje posledice. K sre\u010di so tam vsi zainteresirani, da bi bilo \u010di\u0161\u010denje \u010dim prej kon\u010dano. Potem pa so tu \u0161e druge regije, ki so onesna\u017eene \u0161e od prej\u0161njih let.” V na\u0161i neposredni bli\u017eini, v Bosni in Hercegovini, je nevarnost prisotna na poseljenih obmo\u010djih in z ve\u010d kot dvema odstotkoma z minami ogro\u017eenega ozemlja dr\u017eava ostaja v vrhu onesna\u017eenih, podobno je v vrhu tudi Hrva\u0161ka. Tri dr\u017eave, Mjanmar, Severna Koreja in Sirija, ter deset nevladnih oboro\u017eenih skupin v Afganistanu, Kolumbiji, Iraku, Libiji, Mjanmaru, Nigeriji, Pakistanu, Siriji, Ukrajini in Jemnu, pa je protipehotne mine uporabilo tudi v lanskem letu. Okrog 471 milijonov ameri\u0161kih dolarjev so dr\u017eave po svetu v letu 2015 namenile protiminskemu delovanju, kar je za okoli 23 odstotkov manj kot prej\u0161nje leto in je najmanj\u0161a finan\u010dna podpor<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[],"source":[1711],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n