Ob 200. obletnici opisa stanja, ki je kasneje postalo znano kot Parkinsonova bolezen, in pred svetovnim dnevom te bolezni, ki ga zaznamujemo 11. aprila, so strokovnjaki na dana\u0161nji novinarski konferenci opozorili na pomen hitrega prepoznavanja bolezni in na nepogre\u0161ljivo vlogo skrbnikov ter spregovorili o zdravljenju in rehabilitaciji bolnikov.<\/p>\n
Predstojnik klini\u010dnega oddelka za bolezni \u017eiv\u010devja na nevrolo\u0161ki kliniki Univerzitetnega klini\u010dnega centra Ljubljana Zvezdan Pirto\u0161ek je poudaril, da \u010deprav vzroka za bolezen, ki se imenuje po angle\u0161kemu zdravniku Jamesu Parkinsonu, \u0161e ne poznamo, so sredi prej\u0161njega stoletja uspe\u0161no odkrili, da morajo v mo\u017eganih obolelih nadome\u0161\u010dati snov, imenovano dopamin.<\/p>\n
Tako obstajajo tri oblike zdravljenja bolezni. Eno je zdravljenje s pomo\u010djo posebne \u010drpalke, ki skozi manj\u0161o odprtino na trebuhu neprekinjeno dovaja zdravilo po cevki do tankega \u010drevesa, bolezen se lahko zdravi tudi z dovajanjem apomorfina v telo skozi ko\u017eo ali z globoko mo\u017egansko stimulacijo, je pojasnil Du\u0161an Flisar s klini\u010dnega oddelka za bolezni \u017eiv\u010devja na nevrolo\u0161ki kliniki.<\/p>\n
Pirto\u0161ek je opozoril, da se na nevrolo\u0161ki kliniki soo\u010dajo s kadrovsko stisko, zato vseh bolnikov ne morejo obravnavati celostno in z multidisciplininarnimi timi. Nesprejemljive se mu zdijo tudi dolge \u010dakalne dobe za bolnike, ki \u017ee imajo diagnozo, a so naro\u010deni na kontrolne preglede. “Bolnikov s Parkinsonovo boleznijo je od 6000 do 7000, nevrologov pa okoli 200, od katerih jih je \u0161est, ki se ukvarjamo s Parkinsonovo boleznijo,” je ob tem poudaril Flisar.<\/p>\n
Pirto\u0161ek je \u0161e opozoril, da pri bolezni ne gre le za tresenje, spremljajo jo tudi nemotori\u010dni simptomi. Ob tem je izpostavil, da se veliko bolnikov soo\u010da tudi z depresijo, tesnobo in motnjami spanja. Kakovost \u017eivljenja se po njegovih trditvah izbolj\u0161a s pravo\u010dasnim odkritjem in zdravljenjem.<\/p>\n
Pri spopadanju z boleznijo pomaga tudi dru\u0161tvo Trepetlika. Po besedah njegove predsednice Cvetke Pavlina Likar je dobro, da si oboleli oblikujejo socialno mre\u017eo, odkrito govorijo o bolezni in se posku\u0161ajo vklju\u010diti v dru\u017ebo. “\u017divljenje s Parkinsonovo boleznijo ni prijetno, treba je z njo najti nek kompromis,” je povedala ena od obolelih Magda Kastelic Ho\u010devar.<\/p>\n
Glavna medicinska sestra s klini\u010dnega oddelka za bolezni \u017eiv\u010devja na nevrolo\u0161ki kliniki Lidija Ocepek je poudarila, da je Parkinsonova bolezen veliko breme tudi za njegove svojce in skrbnike. Prav slednji imajo pri spopadanju z boleznijo nepogre\u0161ljivo vlogo, na kar je opozorila tudi Pavlina Likarjeva.<\/p>\n
Ker je po mnenju dru\u0161tva Trepetlika tudi ozave\u0161\u010danje pomembno, bodo v soboto na Pre\u0161ernovem trgu postavili svojo stojnico, okoli 200 bolnikov, skrbnikov, \u010dlanov in podprnikov dru\u0161tva pa bo ob 12. uri za nekaj \u010dasa “zamrznilo”. Ena izmed motori\u010dnih simptomov Parkinsonove bolezni, ki ga dodatno ote\u017euje nerazumevanje in nestrpnost okolice, je namre\u010d zamrznjenje ali izklop, ko se bolnik nekaj \u010dasa ne more premakniti.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
S Parkinsonovo boleznijo, ki je po\u010dasi napredujo\u010da, degenerativna bolezen, se v Sloveniji spopada okoli 7000 ljudi. Obi\u010dajno zbolijo starej\u0161i, glavni motori\u010dni simptomi bolezni pa so tresenje, mi\u0161i\u010dna togost, upo\u010dasnjeno gibanje in izguba ravnote\u017eja. In \u010deprav je od prvega znanstvenega opisa bolezni minilo \u017ee 200 let, vzrok zanjo \u0161e vedno ni znan.<\/p>\n","protected":false},"author":8,"featured_media":237152,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1],"tags":[4598,1595],"source":[4511],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n