Po varuhu \u010dlovekovih pravic bomo morda dobili \u0161e varuha narave. Tak predlog so pripravili v Skupini za trajnostni razvoj, ki jo sestavljajo planinska, ribi\u0161ka, lovska, turisti\u010dna, \u010debelarska, kinolo\u0161ka zveza in zveza tabornikov. Organizacije, ki zdru\u017eujejo okoli 200 tiso\u010d \u010dlanov, so si edine, da se za varnost narave pri nas stori premalo. Zakonodaja je sicer dobro zastavljena, zatakne pa se pri nadzoru in izvedbi, so opozorili ob dana\u0161nji predstavitvi pobude. \u0160tirikolesniki podnevi in pono\u010di Predlog o varuhu narave je nastal na pobudo Planinske zveze Slovenije, kjer so se spra\u0161evali, kako bi lahko poskrbeli za naravo, jo za\u0161\u010ditili, ob tem pa ne bi omejili dostopa do naravnega okolja. S tem povezanih vpra\u0161anj je ogromno. “Postaviti moramo red, pravila. Velik problem so denimo lastniki \u0161tirikolesnikov, ki divjajo po naravi. \u010ce nimajo \u010dasa \u010dez dan, se po gozdu vozijo pono\u010di. Narava trpi, denimo divje \u017eivali,” predsednik Lovske zveze Slovenije Lado Brada\u010d razlaga, kak\u0161ne te\u017eave imajo nevladne organizacije v mislih, ko razmi\u0161ljajo, da bi potrebovali glasnej\u0161ega zagovornika narave. Na ministrstvo za okolje in prostor so naslovili pobudo, da bi zahtevo po varuhu vneslo v zakon o ohranjanju narave. Sicer je skrb za naravo tudi v pristojnosti varuhinje za \u010dlovekove pravice, a njeno gledi\u0161\u010de je obi\u010dajno skozi o\u010di uporabnika, torej \u010dloveka, njegove pravice do lepega in zdravega okolja, pitne vode. Za\u0161\u010dititi pa je treba vse druge, ki \u017eivijo v naravnem okolju, a nimajo svojega glasu. Kaj dela zavod? Poseben institut varuha narave \u017ee imajo v Avstriji, kjer tirolski varuh okolja zastopa interese narave in okolja kot stranka v postopkih, konec leta 2007 pa so Mad\u017eari izvolili prvega okoljskega ombudsmana, pravijo mu parlamentarni komisar za bodo\u010de generacije. Rezultati so \u017ee vidni in model bi se dal prenesti tudi k nam. V nevladnih organizacijah, v katerih se trenutno borijo za naravo prostovoljno, so prepri\u010dani, da bi nekdo, ki bi se s temi nalogami spopadel poklicno, bil bolj sli<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Po varuhu \u010dlovekovih pravic bomo morda dobili \u0161e varuha narave. Tak predlog so pripravili v Skupini za trajnostni razvoj, ki jo sestavljajo planinska, ribi\u0161ka, lovska, turisti\u010dna, \u010debelarska, kinolo\u0161ka zveza in zveza tabornikov. Organizacije, ki zdru\u017eujejo okoli 200 tiso\u010d \u010dlanov, so si edine, da se za varnost narave pri nas stori premalo. Zakonodaja je sicer dobro zastavljena, zatakne pa se pri nadzoru in izvedbi, so opozorili ob dana\u0161nji predstavitvi pobude. \u0160tirikolesniki podnevi in pono\u010di Predlog o varuhu narave je nastal na pobudo Planinske zveze Slovenije, kjer so se spra\u0161evali, kako bi lahko poskrbeli za naravo, jo za\u0161\u010ditili, ob tem pa ne bi omejili dostopa do naravnega okolja. S tem povezanih vpra\u0161anj je ogromno. “Postaviti moramo red, pravila. Velik problem so denimo lastniki \u0161tirikolesnikov, ki divjajo po naravi. \u010ce nimajo \u010dasa \u010dez dan, se po gozdu vozijo pono\u010di. Narava trpi, denimo divje \u017eivali,” predsednik Lovske zveze Slovenije Lado Brada\u010d razlaga, kak\u0161ne te\u017eave imajo nevladne organizacije v mislih, ko razmi\u0161ljajo, da bi potrebovali glasnej\u0161ega zagovornika narave. Na ministrstvo za okolje in prostor so naslovili pobudo, da bi zahtevo po varuhu vneslo v zakon o ohranjanju narave. Sicer je skrb za naravo tudi v pristojnosti varuhinje za \u010dlovekove pravice, a njeno gledi\u0161\u010de je obi\u010dajno skozi o\u010di uporabnika, torej \u010dloveka, njegove pravice do lepega in zdravega okolja, pitne vode. Za\u0161\u010dititi pa je treba vse druge, ki \u017eivijo v naravnem okolju, a nimajo svojega glasu. Kaj dela zavod? Poseben institut varuha narave \u017ee imajo v Avstriji, kjer tirolski varuh okolja zastopa interese narave in okolja kot stranka v postopkih, konec leta 2007 pa so Mad\u017eari izvolili prvega okoljskega ombudsmana, pravijo mu parlamentarni komisar za bodo\u010de generacije. Rezultati so \u017ee vidni in model bi se dal prenesti tudi k nam. V nevladnih organizacijah, v katerih se trenutno borijo za naravo prostovoljno, so prepri\u010dani, da bi nekdo, ki bi se s temi nalogami spopadel poklicno, bil bolj sli<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[],"source":[1711],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n