Potem ko je koordinatorka \u0161portno-humanitarnega dru\u0161tva Never give up za \u0160tajersko Beba \u0160\u010dap pred letom dni presegla samo sebe, in je v tridesetih urah na stati\u010dnem kolesu v okviru dobrodelne akcije #Projekt30 prekolesarila ne zgolj zadanih 500, temve\u010d kar 700 kilometrov, se je letos lotila \u0161e bolj drznega podviga – Kalvarije111. Po osmih mesecih priprav je v torek kon\u010dno napo\u010dil dan S, S kot stopnice. \u0160\u010dapova si je namre\u010d letos zadala v zgolj 24. urah premagati ve\u010d kot 100.000 stopnic, za to pa se je kot nala\u0161\u010d ponujal hrib nad Mariborom z nadmorsko vi\u0161ino 375 metrov, na vrh katerega vodi 454 stopnic. Stopnice na Kalvarijo je zgradila Kmetijska \u0161ola leta 1956, Rotary klub Maribor in Srednja kmetijska \u0161ola Maribor pa sta del njih s pomo\u010djo sponzorjev obnovila leta 2004. Letnica 2017 je bila namenjena stoenajstim vzponom in spustom, \u010deprav jih je na koncu bilo nekoliko manj. Andrej Petelin\u0161ek \u0160e zadnji vzpon in spust \u0160\u010dapove z njeno ekipo. “Ni jih bilo 111, zato pa sr\u010dnih 66. Z bole\u010dninami. Danes je zmagala dobrodelnost. Mislim, da se vidimo naslednje leto, samo ne tukaj,” je ganjena do solz po prihodu v cilj povedala \u0160\u010dapova, \u0161e prej pa sta jo \u010dlana ekipe dvignila na ramena, zbrani obiskovalci in podporniki projekta pa so glasno zaploskali njenemu pogumu. “Bilo je pisano in pestro. Vreme pono\u010di mi je tako nagajalo, da sem iz povpre\u010dja 5 do 6 vzponov na uro padla na 2 do 3, saj so bile stopnice spolzke, in bi tvegala po\u0161kodbo. Rekla sem si, tudi \u010de ne naredim 111 vzponov, dobrodelnost bo zmagala.” Do tretje ure zjutraj so ljudje hodili z njo po stopnicah, \u0160\u010dapova pa je no\u010dne vzpone in spuste opravila v skoraj popolni temi, niti Luna ji ni razsvetljevala poti, saj je bilo obla\u010dno. “O\u010di so se mi navadile na no\u010dno svetlobo in mi ni odgovarjala osvetlitev reflektorjev.” Pono\u010di se sicer ni toliko jezila na de\u017e, kolikor jo je motil veter, zeblo jo je do kosti. Zgodaj zjutraj je priznala tudi, da \u010de ne bi imela fizioterapevta v ekipi, ne ve, \u010de bi po dvanajst<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Potem ko je koordinatorka \u0161portno-humanitarnega dru\u0161tva Never give up za \u0160tajersko Beba \u0160\u010dap pred letom dni presegla samo sebe, in je v tridesetih urah na stati\u010dnem kolesu v okviru dobrodelne akcije #Projekt30 prekolesarila ne zgolj zadanih 500, temve\u010d kar 700 kilometrov, se je letos lotila \u0161e bolj drznega podviga – Kalvarije111. Po osmih mesecih priprav je v torek kon\u010dno napo\u010dil dan S, S kot stopnice. \u0160\u010dapova si je namre\u010d letos zadala v zgolj 24. urah premagati ve\u010d kot 100.000 stopnic, za to pa se je kot nala\u0161\u010d ponujal hrib nad Mariborom z nadmorsko vi\u0161ino 375 metrov, na vrh katerega vodi 454 stopnic. Stopnice na Kalvarijo je zgradila Kmetijska \u0161ola leta 1956, Rotary klub Maribor in Srednja kmetijska \u0161ola Maribor pa sta del njih s pomo\u010djo sponzorjev obnovila leta 2004. Letnica 2017 je bila namenjena stoenajstim vzponom in spustom, \u010deprav jih je na koncu bilo nekoliko manj. Andrej Petelin\u0161ek \u0160e zadnji vzpon in spust \u0160\u010dapove z njeno ekipo. “Ni jih bilo 111, zato pa sr\u010dnih 66. Z bole\u010dninami. Danes je zmagala dobrodelnost. Mislim, da se vidimo naslednje leto, samo ne tukaj,” je ganjena do solz po prihodu v cilj povedala \u0160\u010dapova, \u0161e prej pa sta jo \u010dlana ekipe dvignila na ramena, zbrani obiskovalci in podporniki projekta pa so glasno zaploskali njenemu pogumu. “Bilo je pisano in pestro. Vreme pono\u010di mi je tako nagajalo, da sem iz povpre\u010dja 5 do 6 vzponov na uro padla na 2 do 3, saj so bile stopnice spolzke, in bi tvegala po\u0161kodbo. Rekla sem si, tudi \u010de ne naredim 111 vzponov, dobrodelnost bo zmagala.” Do tretje ure zjutraj so ljudje hodili z njo po stopnicah, \u0160\u010dapova pa je no\u010dne vzpone in spuste opravila v skoraj popolni temi, niti Luna ji ni razsvetljevala poti, saj je bilo obla\u010dno. “O\u010di so se mi navadile na no\u010dno svetlobo in mi ni odgovarjala osvetlitev reflektorjev.” Pono\u010di se sicer ni toliko jezila na de\u017e, kolikor jo je motil veter, zeblo jo je do kosti. Zgodaj zjutraj je priznala tudi, da \u010de ne bi imela fizioterapevta v ekipi, ne ve, \u010de bi po dvanajst<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[],"source":[1711],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n