Prevleko s skulpture kiparja Mirsada Begi\u0107a so povlekli trije akterji: minister za kulturo Tone Per\u0161ak, predsednik uprave Mladinske knjige Peter Tom\u0161i\u010d in pod\u017eupan Mestne ob\u010dine Ljubljana Dejan Crnek. Zalo\u017eba, ki v zadnjem obdobju izdaja Pahorjeva dela (oziroma Cankarjeva zalo\u017eba kot del skupine), in ob\u010dina sta bili pobudnici tega “\u017eivega spomenika”, prisotnost ministra za kulturo pa se zdi ob tako nevsakdanji priliki tudi na mestu, \u010deprav je v v\u010deraj\u0161nji izjavi za Ve\u010der gospod Pahor potarnal, da ga vme\u0161avanje oblastnih struktur ne veseli. (Vseeno ob odkritju ni manjkal predsednik dr\u017eave Borut Pahor.) Vendar se je Tone Per\u0161ak, tudi sam pisatelj, v govoru ob odprtju izkazal kot poznavalec njegovega dela in neizmernega pomena tega dela. Po Per\u0161akovi oceni je Boris Pahor najbolj prepoznaven slovenski pisatelj v tujini. Ni samo najbolj prevajan, ampak se njegove knjige tudi prodajajo in predvsem se berejo. Kot drugo pomembno komponento Pahorjevega dela je izpostavil njegovo delo v korist Slovencev v Italiji. Kot je dejal, polo\u017eaj Slovencev v Italiji danes ne bi bil tak, kot je, \u010de Pahor ne bi tako vztrajno \u0161iril svojega sporo\u010dila ter branil dostojanstva sebe in Slovencev v dialogu z italijanskimi oblastmi v Trstu in \u0161ir\u0161e. Robert Balen Skoraj 104-letni Boris Pahor je povsem pri mo\u010deh in lucidno spremljal celodnevno njemu posve\u010deno dogajanje. Per\u0161ak je spregovoril tudi o pomenu intelektualnega prijateljstva in zavezni\u0161tva med Borisom Pahorjem in Edvardom Kocbekom. Temu je bil posve\u010den tudi dopoldanski simpozij, ki sta ga organizirala Mladinska knjiga in Slovenska akademija znanosti in umetnosti. Klju\u010den moment tega zavezni\u0161tva se je zgodil leta 1974, takrat je tr\u017ea\u0161ka revija Zaliv ob Kocbekovi 70-letnici pripravila bro\u0161uro Edvard Kocbek, pri\u010devalec na\u0161ega \u010dasa. V njej sta Boris Pahor in Alojz Rebula objavila intervju, v katerem je Kocbek prvi\u010d odkrito spregovoril o pokolu domobrancev po drugi svetovni vojni na slovenskem ozemlju. Bro\u0161ura je iz\u0161la marca 1975. Pah<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Prevleko s skulpture kiparja Mirsada Begi\u0107a so povlekli trije akterji: minister za kulturo Tone Per\u0161ak, predsednik uprave Mladinske knjige Peter Tom\u0161i\u010d in pod\u017eupan Mestne ob\u010dine Ljubljana Dejan Crnek. Zalo\u017eba, ki v zadnjem obdobju izdaja Pahorjeva dela (oziroma Cankarjeva zalo\u017eba kot del skupine), in ob\u010dina sta bili pobudnici tega “\u017eivega spomenika”, prisotnost ministra za kulturo pa se zdi ob tako nevsakdanji priliki tudi na mestu, \u010deprav je v v\u010deraj\u0161nji izjavi za Ve\u010der gospod Pahor potarnal, da ga vme\u0161avanje oblastnih struktur ne veseli. (Vseeno ob odkritju ni manjkal predsednik dr\u017eave Borut Pahor.) Vendar se je Tone Per\u0161ak, tudi sam pisatelj, v govoru ob odprtju izkazal kot poznavalec njegovega dela in neizmernega pomena tega dela. Po Per\u0161akovi oceni je Boris Pahor najbolj prepoznaven slovenski pisatelj v tujini. Ni samo najbolj prevajan, ampak se njegove knjige tudi prodajajo in predvsem se berejo. Kot drugo pomembno komponento Pahorjevega dela je izpostavil njegovo delo v korist Slovencev v Italiji. Kot je dejal, polo\u017eaj Slovencev v Italiji danes ne bi bil tak, kot je, \u010de Pahor ne bi tako vztrajno \u0161iril svojega sporo\u010dila ter branil dostojanstva sebe in Slovencev v dialogu z italijanskimi oblastmi v Trstu in \u0161ir\u0161e. Robert Balen Skoraj 104-letni Boris Pahor je povsem pri mo\u010deh in lucidno spremljal celodnevno njemu posve\u010deno dogajanje. Per\u0161ak je spregovoril tudi o pomenu intelektualnega prijateljstva in zavezni\u0161tva med Borisom Pahorjem in Edvardom Kocbekom. Temu je bil posve\u010den tudi dopoldanski simpozij, ki sta ga organizirala Mladinska knjiga in Slovenska akademija znanosti in umetnosti. Klju\u010den moment tega zavezni\u0161tva se je zgodil leta 1974, takrat je tr\u017ea\u0161ka revija Zaliv ob Kocbekovi 70-letnici pripravila bro\u0161uro Edvard Kocbek, pri\u010devalec na\u0161ega \u010dasa. V njej sta Boris Pahor in Alojz Rebula objavila intervju, v katerem je Kocbek prvi\u010d odkrito spregovoril o pokolu domobrancev po drugi svetovni vojni na slovenskem ozemlju. Bro\u0161ura je iz\u0161la marca 1975. Pah<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[],"source":[1711],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n