Sodnik Raguz danes ni ustno pojasnil svoje sodbe, temve\u010d jo je objavil le v pisni obliki. Zavrnil je vse ugovore odvetnikov slovenskih bank ter ugodil zahtevam PBZ.<\/p>\n
Gre za ponovljeno sojenje v tem primeru, sodbo pa je objavil tudi na podlagi odlo\u010ditve zagreb\u0161kega drugostopenjskega sodi\u0161\u010da, da ni pogojev za prekinitev postopka, pri \u010demer vztraja slovenska stran.<\/p>\n
Ugotovili so tudi, da ni bilo niti pogojev za mirovanje postopka, ker ni bilo potrebnega soglasja slovenske strani.<\/p>\n
V sodbi je potrjena aktivna legitimacija PBZ za vodenje postopka, ki po mnenju sodi\u0161\u010da temelji na veljavni pogodbo o inkaso cesiji s hrva\u0161ko vlado, ki omogo\u010da PBZ in Zagreba\u010dki banki (Zaba), da v imenu hrva\u0161ke dr\u017eave zahtevata vrnitev deviznih prihrankov iz nekdanje zagreb\u0161ke podru\u017enice LB, ki so bili preneseni v javni dolg Hrva\u0161ke.<\/p>\n
Ponovil je tudi prej\u0161nje ocene prvo- in drugostopenjskega sodi\u0161\u010da, da memorandum o soglasju z Mokric, ki sta ga Hrva\u0161ka in Slovenija podpisali marca 2013, ni mednarodna pogodba. Zavrnil je tudi trditve odvetnikov LB in NLB, da hrva\u0161ko sodi\u0161\u010de ni pristojno za sojenje v tem primeru.<\/p>\n
Sodnik Raguz trdi, da memorandum ne navaja, da Hrva\u0161ka ali Slovenija svojih terjatev ne moreta izterjati na pristojnih sodi\u0161\u010dih v rednih postopkih. Zavrnil je tudi slovenske navedbe, da je treba spor o LB re\u0161evati v okviru sukcesije.<\/p>\n
Po mnenju sodnika Raguza ni bilo niti kr\u0161itve premo\u017eenjsko-pravnega sporazuma, ki sta ga podpisali Hrva\u0161ka in Slovenija.<\/p>\n
Pri\u010dakovati sicer je, da bo sledila prito\u017eba slovenskih bank.<\/p>\n
PBZ in Zaba sta med letoma 1994 in 1996 vlo\u017eili 27 to\u017eb proti LB in NLB zaradi deviznih vlog nekdanjih var\u010devalcev zagreb\u0161ke podru\u017enice LB, ki so prenesli svoj denar na hrva\u0161ke banke, ki so jih potem tudi popla\u010dale.<\/p>\n
Po slovenskih virih gre za pribli\u017eno 76.000 hrva\u0161kih dr\u017eavljanov, ki so na 25 hrva\u0161kih bank prenesli 545 milijonov nekdanjih nem\u0161kih mark (272,5 milijona evrov) deviznih prihrankov. Najve\u010d denarja sta izpla\u010dali banki PBZ in Zaba – 129 milijonov nem\u0161kih mark (64,5 milijona evrov) oziroma 188 milijonov nem\u0161kih mark (94 milijonov evrov).<\/p>\n
V preteklih ve\u010d kot dveh desetletjih so 27 primerov zdru\u017eili v 15 postopkov, ki potekajo na hrva\u0161kih sodi\u0161\u010dih. V dveh primerih sta bili sprejeti pravnomo\u010dni odlo\u010ditvi, ena v korist slovenskih bank, ena pa v prid to\u017enikov. V obeh primerih je \u0161lo za zneske pod 800 evrov. Slovenska stran se je prito\u017eila na hrva\u0161ko ustavno sodi\u0161\u010de, na odlo\u010ditev pa \u0161e \u010daka.<\/p>\n
V \u0161e \u0161tirih ponovljenih postopkih pred dana\u0161njo sodbo so hrva\u0161ka sodi\u0161\u010da odlo\u010dila v korist to\u017enikov, to\u017eeni strani pa sta se v vseh primerih prito\u017eili na vi\u0161jih sodi\u0161\u010dih. V devetih primerih ni bilo \u0161e nobene odlo\u010ditve hrva\u0161kih sodi\u0161\u010d.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Sodnik zagreb\u0161kega ob\u010dinskega sodi\u0161\u010da Nikola Raguz je danes objavil sodbo v eni od to\u017eb Privredne banke Zagreb (PBZ) proti Ljubljanski banki (LB) in NLB, s katero je dolo\u010dil, da morata slovenski banki izpla\u010dati 9,1 milijona ameri\u0161kih dolarjev ter pla\u010dati 3,1 milijona kun (420.000 evrov) stro\u0161kov postopka.<\/p>\n","protected":false},"author":8,"featured_media":170027,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[5110,1810,4595,1595,4814],"source":[4511],"supertag":[7541],"acf":[],"yoast_head":"\n