Peterokrako masivno stavbo, zgrajeno okoli leta 1885, so do sredine prej\u0161njega stoletja uporabljali za mo\u0161ke zapore, nato pa so si jo po delih podajali razli\u010dni lastniki. Med drugim so bili tu neko\u010d vulkanizer, tiskarna, skladi\u0161\u010da, celo no\u010dni lokal, v zadnjem \u010dasu pa je mogo\u010dna stavba bolj ali manj prazna in propada, \u010deprav velja za pomembno kulturno dedi\u0161\u010dino. Jugovzhodni trakt je celo zgodovinski spomenik zaradi t.i. Titove celice.<\/p>\n
Leta 2008 je ob\u010dina prenovila le severozahodni del kompleksa (t. i. Karantena), kjer je bila neko\u010d zaporni\u0161ka bolni\u0161nica, zdaj pa ga uporabljajo nevladne organizacije s podro\u010dja ljubiteljske kulture. Na nasprotni strani so pred leti prenovili in s stekleno fasado obdali kompleks Mariborske razvojne agencije (MRA), medtem ko preostali objekt in okolica nista urejena.<\/p>\n
V osrednjem delu kaznilnice je trenutno v pritli\u010dju depo strojev iz opu\u0161\u010denih industrijskih obratov v Mariboru in okolici, ki je kot tehni\u010dna industrijska dedi\u0161\u010dina v skrbi Muzeja narodne osvoboditve Maribor. “\u010ce bo v sklopu na\u010drtovanja ureditve nekdanje kaznilnice muzejski depo ostal ena od vsebin v tem objektu, se ob ureditvi nepremi\u010dnine lahko uredi kot ogledni depo z razstavi\u0161\u010dem, ki prezentira obdobje industrijskega razvoja Maribora,” so za STA pojasnili na ob\u010dini.<\/p>\n
V preteklosti so \u017ee bile ideje, da bi v kompleksu uredili tehni\u010dni muzej, ali pa knji\u017enica, trgovine, pisarne in celo hotel. A vedno se je ustavilo pri denarju, ki bi bil potreben za nujna vlaganja, in razdrobljenem lastni\u0161tvu stavbe, ki ote\u017euje celovito re\u0161itev. Za morebitne investitorje je te\u017eava tudi pomanjkljiva komunalna opremljenost obmo\u010dja, \u010deprav stoji tik ob eni od najbolj obiskanih to\u010dk v mestu – Europarku.<\/p>\n
Na ob\u010dini obnova kompleksa ni med prioritetami, ga je pa vklju\u010dila v mednarodni projekt Urbact III, ki je namenjen iskanju inovativnih na\u010dinov za o\u017eivitev velikih zapu\u0161\u010denih stavb. Pod slikovitim naslovom O\u017eivljanje spe\u010dega velikana so \u0161tudenti mariborske fakultete za gradbeni\u0161tvo, prometno in\u017eenirstvo in arhitekturo marca predstavili svoje zamisli in pokazali veliko mo\u017enosti za uporabo tudi objekta, kakr\u0161na je kaznilnica.<\/p>\n
Med drugim so pokazali, da je \u010disto mogo\u010de vanj umestiti nujno potrebne prostore Mariborske knji\u017enice ali plesni center oziroma prireditveno dvorano, ki mestu zdaj manjkata. Mo\u017eno bi ga bilo tudi spremeniti v podalj\u0161ek Europarka s trgovinami, ateljeji in prostori za dru\u017eenje. Najbolj futuristi\u010dna pa je ideja, da se \u010dez Titovo cesto uredi zeleno plo\u0161\u010dad in celotno obmo\u010dje s kaznilnico pretvori v muzej, prostore kreativne industrije, celo stanovanja.<\/p>\n
Na podlagi teh idej nameravajo na ob\u010dini do sredine prihodnjega leta pripraviti “\u010dim bolj razdelan lokalni akcijski na\u010drt o\u017eivitve” objekta. Kdaj bi na\u010drt lahko uresni\u010dili, pa je odvisno od uspeha pri iskanju investitorjev, ki bi podprli prenovo.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Nekdanji mariborski zapori so ob izgradnji konec 19. stoletja veljali za enega najsodobnej\u0161ih kaznilni\u0161kih kompleksov v tedanji Avstro-Ogrski, danes pa se opu\u0161\u010deni skrivajo za najve\u010djim nakupovalnim sredi\u0161\u010dem v mestu. \u0160tudenti arhitekture so nedavno predstavili ideje, kako bi lahko ponovno obudili tega “spe\u010dega velikana”.<\/p>\n","protected":false},"author":8,"featured_media":238208,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[3475,5722,1595,2160],"source":[4511],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n