Son\u010dni in topli dnevi kar kli\u010dejo na sprehode in tako kot ljudje s pomladjo vse ve\u010d \u010dasa pre\u017eivimo v naravi, se prebujajo tudi \u017eivali. In ker v naravi pri\u010dakujemo – naravo, nam ob izletih pot lahko prekri\u017ea tudi kak\u0161na ka\u010da. Predvsem spomladi je najve\u010d bli\u017enjih sre\u010danj s temi plazilci, saj so po zimskem po\u010ditku po\u010dasnej\u0161i in se ne morejo pravo\u010dasno skriti pred sprehajalci. Tudi zato so v teh dneh na dru\u017ebenih omre\u017ejih pogoste objave fotografij ka\u010d, ki so jih Maribor\u010dani sre\u010dali ob sprehodu na Kalvarijo in Piramido. “Ka\u010de po zimskem po\u010ditku niso tako gib\u010dne in spretne, zato jih lahko ve\u010dkrat presenetimo. V poletnih mesecih so hitrej\u0161e in previdnej\u0161e, ker nas zaznajo \u017ee od dale\u010d, se pred nami hitro skrijejo,” je povedal Branko Kolar, vodja mariborskega Akvarija – terarija, kjer skrbijo tudi za najbolj strupene ka\u010de na svetu. Ka\u010de so zelo pla\u0161ne V Sloveniji \u017eivi enajst vrst ka\u010d in samo tri so strupene: modras, navadni gad in la\u0161ki gad. V ni\u017einah v bli\u017eini voda sre\u010dujemo kobranke in belou\u0161ke, njihova hrana so \u017eabe in ribe. Na vrtovih in v okolicah hi\u0161 se zadr\u017eujejo smokulje in go\u017ei, na vzpetinah pa lahko sre\u010damo modrasa (s cikcak vzorcem na hrbtu je podoben gadu, od njega ga lo\u010di ro\u017ei\u010dek na nosu) in gada, a slednjega izjemno redko in \u0161e to visoko v planinah. Spomladi je verjetnost sre\u010danja ve\u010dja, saj so ka\u010de po\u010dasnej\u0161e “Tudi \u010de sre\u010damo ka\u010do, morate vedeti, da mi nismo njen plen. Napade in ugrizne samo, \u010de je ogro\u017eena. \u010ce postojimo korak ali dva pred ka\u010do, bo po najkraj\u0161i poti pobegnila,” svetuje Kolar in doda, da naj predvsem spomladi hodimo z glasnim in mo\u010dnim korakom, da ka\u010di omogo\u010dimo, da se umakne, saj se \u010dloveka boji. V naravi pa\u010d nismo sami. Ka\u010de so za\u0161\u010ditene in koristne, saj je resni\u010den rek, da \u010de ima\u0161 ka\u010de – nima\u0161 mi\u0161i. Dra\u017eenje je nevarno Ljudje velikokrat sami zaradi nevednosti in egoizma izzovejo napad ka\u010de. Sprehajalci namre\u010d neredko dregajo s palicami v ka\u010dja gnezda, da bi jih zvabili na plano z namenom, da posnamejo fotografijo in se nato hvalijo po d<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Son\u010dni in topli dnevi kar kli\u010dejo na sprehode in tako kot ljudje s pomladjo vse ve\u010d \u010dasa pre\u017eivimo v naravi, se prebujajo tudi \u017eivali. In ker v naravi pri\u010dakujemo – naravo, nam ob izletih pot lahko prekri\u017ea tudi kak\u0161na ka\u010da. Predvsem spomladi je najve\u010d bli\u017enjih sre\u010danj s temi plazilci, saj so po zimskem po\u010ditku po\u010dasnej\u0161i in se ne morejo pravo\u010dasno skriti pred sprehajalci. Tudi zato so v teh dneh na dru\u017ebenih omre\u017ejih pogoste objave fotografij ka\u010d, ki so jih Maribor\u010dani sre\u010dali ob sprehodu na Kalvarijo in Piramido. “Ka\u010de po zimskem po\u010ditku niso tako gib\u010dne in spretne, zato jih lahko ve\u010dkrat presenetimo. V poletnih mesecih so hitrej\u0161e in previdnej\u0161e, ker nas zaznajo \u017ee od dale\u010d, se pred nami hitro skrijejo,” je povedal Branko Kolar, vodja mariborskega Akvarija – terarija, kjer skrbijo tudi za najbolj strupene ka\u010de na svetu. Ka\u010de so zelo pla\u0161ne V Sloveniji \u017eivi enajst vrst ka\u010d in samo tri so strupene: modras, navadni gad in la\u0161ki gad. V ni\u017einah v bli\u017eini voda sre\u010dujemo kobranke in belou\u0161ke, njihova hrana so \u017eabe in ribe. Na vrtovih in v okolicah hi\u0161 se zadr\u017eujejo smokulje in go\u017ei, na vzpetinah pa lahko sre\u010damo modrasa (s cikcak vzorcem na hrbtu je podoben gadu, od njega ga lo\u010di ro\u017ei\u010dek na nosu) in gada, a slednjega izjemno redko in \u0161e to visoko v planinah. Spomladi je verjetnost sre\u010danja ve\u010dja, saj so ka\u010de po\u010dasnej\u0161e “Tudi \u010de sre\u010damo ka\u010do, morate vedeti, da mi nismo njen plen. Napade in ugrizne samo, \u010de je ogro\u017eena. \u010ce postojimo korak ali dva pred ka\u010do, bo po najkraj\u0161i poti pobegnila,” svetuje Kolar in doda, da naj predvsem spomladi hodimo z glasnim in mo\u010dnim korakom, da ka\u010di omogo\u010dimo, da se umakne, saj se \u010dloveka boji. V naravi pa\u010d nismo sami. Ka\u010de so za\u0161\u010ditene in koristne, saj je resni\u010den rek, da \u010de ima\u0161 ka\u010de – nima\u0161 mi\u0161i. Dra\u017eenje je nevarno Ljudje velikokrat sami zaradi nevednosti in egoizma izzovejo napad ka\u010de. Sprehajalci namre\u010d neredko dregajo s palicami v ka\u010dja gnezda, da bi jih zvabili na plano z namenom, da posnamejo fotografijo in se nato hvalijo po d<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[],"source":[1711],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n